Naš največji general bi praznoval 140 let

Postavitev in odkritje Maistrovega spomenika v Kamniku, generalovem rojstnem mestu, sta bili po mnenju takratnih poznavalcev drzni potezi. Ob 50. obletnici bojev za severno mejo se je namreč že leta 1968 porodila ideja o postavitvi spomenika Rudolfu Maistru. Izdelavo so zaupali akademskemu kiparju Antonu Sigulinu (1917–1996) iz Ljubljane.

Slavnostno odkritje na Trgu talcev v središču Kamnika je bilo 25. oktobra 1970. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tu zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo okoli 10.000 ljudi.

»Že v zgodnjih jutranjih urah so se na prostoru pred spodnjo železniško postajo začeli zbirati nekdanji koroški borci prostovoljci, ki so se z avtobusi pripeljali iz vseh slovenskih krajev,« lahko preberemo v Kamniškem občanu, glasilu takratne SZDL Občine Kamnik. »Kamniški mladinci so vsakemu borcu pripeli slovensko trobojnico. Ob 10.30 so borci skupaj s številnimi narodnimi nošami, zastavonošami ter z mengeško in domžalsko godbo v dolgem sprevodu krenili proti slavnostnemu prostoru na Trgu talcev. Tu je bila zbrana že velika množica, na slavnostni tribuni pa številni gostje, med njimi oba Maistrova sinova, Borut in Hrvoj.«

Točno ob 11. uri se je začela slovesnost. V imenu več kot 600 borcev prostovoljcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 je Stane Peček raportiral predsedniku častnega predsedstva Francu Leskošku - Luki. Predsednik občinske skupščine Vinko Gobec je pozdravil vse udeležence slovesnosti, še posebno zbrane borce prostovoljce za severno mejo. Nato je inž. Pavle Žaucer, predsednik odbora koroških partizanov pri zvezi združenj borcev NOV Slovenije, v slavnostnem govoru orisal lik kamniškega rojaka in pesnika Rudolfa Maistra ter njegovo vlogo pri osvoboditvi našega ozemlja ob severni meji.

Diploma o priznanju za častnega meščana

Po Žaucerjevem govoru se je predsednik častnega predsedstva odbora za postavitev spomenika Franc Leskošek - Luka napotil k spomeniku, ki je bil ovit v rdečo zastavo, in ga odkril. »Tovariš Leskošek je izročil spomenik v čuvanje predsedniku občinske skupščine Vinku Gobcu,« je sporočil poročevalec s slovesnosti.

»Čudovito jesensko vreme in res odlična organizacija sta pripomogla, da je veliko slavje Maistrovih borcev iz vse Slovenije v celoti uspelo,« je še zapisal kronist tedanjega časa. »Kamniku bo ostal v spomin na to slavje lep spomenik, delo akademskega kiparja Antona Sigulina, nova pomembna kulturnozgodovinska znamenitost v središču Kamnika. Ta spomenik moramo čuvati in ga ohraniti poznim rodovom v spomin na našega velikega rojaka.«

Kot so zapisali v Kamniškem občanu, je predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec po odkritju spomenika povabil vse člane častnega predsedstva in pripravljalnega odbora ter predstavnike koroških borcev na majhno srečanje v Kamniško Bistrico. Udeležila sta se ga tudi Maistrova sinova s svojima družinama.

Borut Maister je spregovoril še o izginotju diplome, ki jo je občina Kamnik 15. aprila 1924, ob 50. obletnici rojstva, namenila Rudolfu Maistru, takrat ga je imenovala za častnega meščana Kamnika, in od katere je po njegovih besedah ostal le okvir. »Zelo žal mi je, da je bil eden najdragocenejših spominov mojega očeta na Kamnik, to je diploma o priznanju za častnega meščana Kamnika iz leta 1924, med vojno uničen,« je povedal. »Ko smo se leta 1941 selili v Zagreb, smo rešili vseh njegovih 6000 knjig. Diplomo, ki je bila obešena na vidnem mestu v našem stanovanju, smo v naglici pozabili in je ni bilo več, ko smo se po vojni vrnili v Maribor. Ostal je le okvir na podstrešju, lepo izrezljan, s kamniškim grbom. Ko sem gledal v Kamniškem občanu reprodukcijo te listine, ki jo je izdelal Maksim Gaspari, sem si zaželel, da bi dobil vsaj kopijo tega dokumenta. Da bi ta slika našo družino tudi v prihodnje spominjala na prečudovit rojstni kraj mojega očeta.«