Naš kraški vrt je najlepši na svetu

ŠKRBINA – Na Kras, ki je edinstven v mednarodnem merilu, smo lahko zdaj še ponosnejši kot običajno, saj je kraški vrt tudi uradno priznan kot najlepši na svetu. To je potrdilo britansko kraljevo hortikulturno združenje. Na mednarodni razstavi Hampton Court Palace Flower Show v Londonu, ki jo je obiskalo skoraj pol milijona ljudi, je namreč 34-letni Kraševec Borut Benedejčič iz Škrbine pri Komnu za izvedbo tipičnega kraškega vrta prejel prestižno zlato nagrado in nagrado na najlepše urejeni mali vrt. Zaradi tega so ga opazili tudi organizatorji najpomembnejše prireditve na svetu, Chelsea Flower Show. Prejel je osebno povabilo na majsko razstavo, kjer bo predstavljal Slovenijo in kraško bioodiverziteto.

Britansko kraljevo združenje

Elitna nagrada za najlepše urejeni mali vrt ni prišla kar iz zraka. Borut je že od mladih nog navezan na naravo in vinogradništvo, zato se je tudi odločil za študij agronomije, smer hortikultura. Po študiju v Ljubljani sta se z ženo Tanjo Godnič vrnila na Kras, ki ga hočeta ohraniti v vsej svoji tradiciji in raznovrstnosti. Zato sta ustanovila zasebni zavod za trajnostni razvoj Krasa, imenovan Pepa s Krasa.

Čeprav se Borut že več kot 10 let poklicno ukvarja z urejanjem vrtov, se je za sodelovanje na mednarodnih razstavah odločil šele pred dvema letoma. Kar takoj je prišel veliki uspeh s projektom Pepin vrt, ki ga je predstavil na veliki razstavi cvetja v Londonu. »Najprej me je začela zanimati oblikovalska plat urejanja vrtov. Ker me je to zanimalo, sem iskal informacije in tako prišel do britanskega kraljevega hortikulturnega združenja Royal Horticultural Society, ki vsako leto prireja odmevne dogodke,« pojasnjuje Borut.

S pomočjo vseh kraških občin razen Divače, kraškega gradbinca Staneta Heningmana in podjetja Hortikultura Sežana jima je uspelo zbrati 40.000 evrov in pot proti angleškemu uspehu se je lahko začela. »Oni napišejo vse pogoje, ki jih moraš izpolnjevati. Vse rastline morajo biti certificirane, da niso ukradene v naravi. Vsa logistika pa je bila moje breme. Oni dajo samo prostor, ti pa moraš za vse poskrbeti. Ves material sem z dvema 'šleperjema' pripeljal iz Slovenije. Skupaj je bilo za 45 ton materiala, od kamnov do lesenih konstrukcij in samih rastlin.«

Tipično kraško pročelje

Prvih pet dni po nastanitvi v Londonu se je z Borutovim vrtom ukvarjala šestčlanska ekipa, v kateri so bili tudi zidarji, ki so iz originalnih materialov zgradili pročelje kraške hiše in vodnjak na prostoru, velikem 4 krat 5 metrov. Zadnje štiri dneve pa sta rokave zavihala Borut in Tanja, ki sta posadila in aranžirala vse rastline. Vstajala sta zjutraj ob šestih, pripravila pašto za čez dan in do večera urejala vrtiček.

Vsi gradbeni elementi, ki sta jih uporabila, so bili avtohtoni, saj sta si jih izposodila od ljudi iz okolice. »Klopca, štirna, kamniti okvirji, korita, tla, žeblji, lesene konstrukcije vse to so bili originalni elementi, izposojeni od kraških ljudi, ki smo jim jih potem vrnili,« oriše projekt Pepin vrt Borutova žena Tanja. Njun vrt je bil takšen, kot da bi bil v resnici last ženske s Krasa, ki živi sama, ima veliko znanja o rastlinah in njihovi vsestranski uporabi, zato izražajo njen karakter.

Obod je bil narejen iz tipičnega kraškega suhega zidu brez cementa. Poseben prostor je imela kraška štirna oziroma vodnjak za zbiranje vode, s katerim je Borut poudaril ekološki pristop. Za senco pred fasado je uporabil vinsko trto, natančneje teran. Tudi rože, ki jih je zasadil, so bile tradicionalne samonikle rastline. Obiskovalci prireditve so si tako ogledovali pelargonije, citronke, rožmarin, žajbelj, lovor, meto, kamilice, natresk in različne homuljice.

Zlata kraljeva nagrada

Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih. V prvem si je vrt ogledala tričlanska komisija, ki ji je Borut moral pojasniti koncept. V drugem krogu pa si ga je ogledalo 10 članov žirije kraljevega združenja. Drugi vrtovi so bili preveč urejeni, saj so njihovi pripravljavci celo brisali prah z listov rož, Borut pa je povsem osvojil žirijo z divjimi rastlinami, ki jih človek še ni križal, pa tudi s perfekcionistično izvedbo vrta.

Dogodek je v Veliki Britaniji zelo odmeven, zato so mediji opazili Boruta. Časopis Telegraph je tako zapisal, da njegov kraški vrt pomeni velik napredek, saj so prej razstavljavci dosegli perfekcijo z umetnimi gnojili in drugimi nenaravnimi pripomočki. Borut pa je isto perfekcijo dosegel z rastlinami, ki niso perfektne. Zato je britanskemu hortikulturnemu kraljevemu združenju pokazal novo filozofijo in zamajal temelje njihovega razmišljanja.

Sicer nagrada ni denarna, pomeni pa velik prestiž. Borut je na sejmu podelil 150.000 prospektov, in če bi ostal v Angliji, bi imel polne roke dela. Njegov vrt so opazili tudi organizatorji najpomembnejše mednarodne razstave cvetja Chelsea Flower Show, kjer bo na povabilo maja predstavil nov projekt Pepina zgodba. Medtem ko je s Pepinim vrtom predstavil kraško vas, bo zdaj kraško podeželje in rastline, ki rastejo na prostem brez pomoči človeka. »To je pomembno, ker divje rastline zaradi vpliva človeka izginjajo in jih imajo v lasti samo še velike korporacije in genske banke, ki bodo, če ne bomo pazili na naravo, kmalu imele monopol.«