LJUBLJANA, ZADAR – Akademski kipar Metod Frlic, ki je pred dnevi ob 166. obletnici rojstva pisatelja in politika Ivana Tavčarja, na njegovem posestvu na Visokem pri Poljanah odkril doprsni kip tega slovenskega literata, o čemer smo obširno pisali, ni dajal prav nič vedeti, da je pred slabimi tremi tedni med dopustovanjem na Hrvaškem preživljal pravi pekel. »Na srečo se je vse srečno končalo,« pravi kipar.
S partnerico, psihologinjo in znanstvenico Liljano Šprah sta bivala v apartmaju na otoku Ugljan, ta leži nasproti obmorskega mesta Zadar. Bila je nedelja, ko je Frlica »začelo kuhati«. Dobil je vročino, vse bolj ga je bolela glava in mislil si je, da gre le za hudo obliko gripe. Vzel je tablete, ki jih je imel s seboj, a po dveh dnevih mu še kar ni odleglo. V sredo zjutraj se je zato, kot pripoveduje, odpravil v ugljanski zdravstveni dom, kjer so mu dali antibiotike, a stanje se ni izboljšalo. Zato se je vrnil v četrtek zvečer, kjer so mu svetovali, naj gre raje v zadrsko bolnišnico oziroma na infekcijsko kliniko. Tja je prišel v petek zjutraj in že takoj ga je zmotila nečistoča, ki je vladala v bolnišnici. Česa takega na infekcijski kliniki zagotovo ni pričakoval.
Ko imaš legionelo, te kuha, mrazi, boli te glava. Potiš se, kot da bi ležal v bazenu.
Povsod umazanija
»Ko sem šel na rentgen, sem opazil plesen na steni,« se spominja in nadaljuje, da je bilo vse umazano in v razpadajočem stanju. Grozljiv je bil pogled v umivalnici, saj se je jasno videlo, da čistilke že dolgo ni bilo. »Bog pomagaj!« se je za glavo držal kipar. »Na začetku so bili prijazni. Ko pa so rekli, da bom moral biti v bolnišnici pet dni, sem jim odgovoril, da bi raje šel v Ljubljano. Odnos do mene se je nato spremenil,« se spominja sogovornik in nadaljuje, kako so mu nastavili infuzijo in ga dali v sobo, kjer se ni počutil prav nič dobro. Ko se mu je infuzija snela, je klical sestro, a namesto nje je prišla nekakšna strežnica in zadevo popravila. Zaradi odhoda v Ljubljano jih je prosil, ali bi lahko dobil več antibiotikov in protibolečinskih zdravil, a je sestra, kot nam pripoveduje Frlic, »znorela in so nas tako rekoč vrgli iz bolnišnice«.
Seveda problem še ni bil rešen. Medtem ko je Frlica zaradi vročine »treslo« in je »švical kot norec, glava pa je bolela«, sta se s partnerico morala ukvarjati z vprašanjem, kako domov v Ljubljano. Šprahova njegovega avtomobila, ker je velik, ni želela voziti, in na koncu jima je na pomoč velikodušno priskočil lastnik apartmaja, ki ju je z njunim avtomobilom odpeljal v Ljubljano in se vrnil z avtobusom.
Na Hrvaško se bo še vrnil
»Lastnik apartmaja se je zelo izkazal,« pravi sogovornik in dodaja, da je pozneje, tudi s pomočjo naših zdravnikov, ugotovil, da so mu zadrski zdravniki dali pravilen antibiotik kljub prvotni diagnozi o atipični pljučnici. Da je imel legionelo, so mu potrdili tudi v Ljubljani, kjer so mu predpisali enak antibiotik.
Ne glede na slabo izkušnjo pravi, da se bo na Hrvaško še vrnil. »Se zgodi,« pravi in nadaljuje, da bo morda prihodnje leto šel na drug otok, ampak izključno zato, ker jih želita s Šprahovo raziskati. »Ko imaš legionelo, te kuha, mrazi, boli te glava. Potiš se, kot da bi ležal v bazenu. Si čisto na koncu, malo se ti blede. Ni fajn. To je očitno del očiščenja. Človek se očitno mora na vsake toliko časa malo očistiti,« malce v šali pogovor zaključi sogovornik.
Dobil je primerna zdravila V zadrski bolnišnici so za hrvaške medije pojasnili, da so pri Metodu Frlicu opravili vse potrebne preiskave. Ker pa se je odločil, da bo prostore predčasno zapustil, zaradi preiskav niso mogli z gotovostjo reči, da ima legionelo (prva diagnoza je bila atipična pljučnica). Je pa kljub temu prejel primerno terapijo, saj je dobil zdravilo, ki zdravi pljučnico zaradi legionele. Priznali so, da so prostori bolnišnice že zelo stari in neprimerni, in zagotovili, da načrtujejo njihovo prenovo oziroma izgradnjo novih. |
