USODA SLOVENIJE

Naš denar, naša prihodnost: Razkrijte metodologijo stresnih testov

Objavljeno 29. oktober 2013 09.35 | Posodobljeno 29. oktober 2013 09.36 | Piše: S. J.

Stresni testi bank bi morali biti javni, ker navsezadnje zanje plačamo davkoplačevalci, od njihovih rezultatov pa je odvisna tudi prihodnost Slovenije.

Dejansko stanje v banki ostaja neznanka.

LJUBLJANA – Vidnejši slovenski ekonomisti pozivajo k razkritju metodologije stresnih testov bank, ki trenutno potekajo in bodo krojili prihodnjo usodo Slovenije. Kot je Jože P. Damijan zapisal na svojem blogu, rezultati testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in predpostavk.

»Stroške izvedbe obremenitvenih testov in dokapitalizacije bank bomo na koncu plačali davkoplačevalci, ki imamo zato pravico biti seznanjeni z uporabljeno metodologijo in predpostavkami. Morebitne nedoslednosti in napake v postopku imajo lahko znatne posledice za finančni položaj države in s tem za blaginjo njenih državljank in državljanov,« je zapisal Damijan.

Poziv je odprt in javen, doslej pa ga je podpisalo kar nekaj vidnih ekonomistov, poleg Jožeta P. Damijana še Mojmir MrakSašo PolanecBožo JašovičAndrej Baričič, Igor Masten, Marko Simoneti in mnogi drugi. Svoj podpis še vedno lahko prispevate na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Poziv k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank na blogu Jožeta P. Damijana

Slovenija je prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce.

Rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Ključne pri tem so predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem.

Izkušnje s tovrstnimi testi v preteklih letih, tako na ravni posameznih držav kot v panevropskem merilu, kjer ga je izvedla Evropska bančna agencija (EBA), kažejo, da so se te predpostavke med državami močno razlikovale. Ekstremne vrednosti šoka so se tako pri istem makroekonomskem kazalcu med državami razlikovale tudi za tri standardne odklone od dolgoročnega povprečja. To pomeni, da je verjetnost nastopa ekstremnega šoka pri različnih državah predpostavljena zelo različno.

Ob opravljanju makro obremenitvenega testa slovenskega bančnega sistema se v javnosti porajajo številne nejasnosti o uporabljeni metodologiji in predpostavkah ter iz tega izhajajoče špekulacije o trdnosti slovenskega bančnega sistema. Glede na to, da lahko neustrezno (previsoko ali prenizko) ovrednotene vrednosti v predpostavkah odločilno vplivajo na izide obremenitvenih testov, s tem pa na določitev potrebne dokapitalizacije bank, je ključno, da test, ki mu je slovenski bančni sistem podvržen, temelji na enotni, s strani ECB in s strani ekonomske stroke potrjeni metodologiji in predpostavkah. Slednje tako ne morejo biti podvržene zgolj ad hoc presoji in diskreciji izbranega izvajalca stresnega testa.

Stroške izvedbe obremenitvenih testov in dokapitalizacije bank bomo na koncu plačali davkoplačevalci, ki imamo zato pravico biti seznanjeni z uporabljeno metodologijo in predpostavkami. Morebitne nedoslednosti in napake v postopku imajo lahko znatne posledice za finančni položaj države in s tem za blaginjo njenih državljank in državljanov. Ta postopek zato ne more biti podvržen le ex post strokovni oceni, temveč mora do te možnosti priti ex ante prek predhodnega ovrednotenja metodologije in uporabljenih predpostavk. Informacija o trdnosti bančnega sistema je javno dobro. To je drugi razlog za nujnost javnega razkritja načina o tem, kako je bila ocenjena. In končno, kot kaže dogajanje v zadnjih tednih, negotovost glede rezultatov obremenitvenih testov povečuje negotovost ocen finančne stabilnosti države in s tem še pred objavo destabilizirajoče vpliva na gospodarstvo. Slednje je v nasprotju z osnovnim namenom izvedbe obremenitvenih testov.

Problem javnega razkritja metodologije in predpostavk obremenitvenih testov bančnega sistema se ne tiče zgolj Slovenije, saj bodo skozi podoben postopek naslednje leto šle tudi preostale države članice evroobmočja. Zato pozivamo izvajalce, Evrosistem, Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije k razkritju metodologije in predpostavk obremenitvenih testov slovenskega bančnega sistema, še preden bodo objavljeni njihovi rezultati.

 

Deli s prijatelji