Narediti želi najboljši avto na svetu

Leta 1965 na Ptuju rojeni Aljoša Tušek se je po uspešni dirkaški karieri odločil narediti svoj avto. In to ne navadnega – hotel je narediti najboljši športni avto, avto, ki bo nekaj posebnega. Po začetkih v navezi s slovaškim športnim avtom K1 attack je pred leti predstavil model renovatio T 500, ki je imel le še malo skupnega s K1, predlani pa je na razstavi Top Marques Monaco v družbi najimenitnejših imen avtomobilske industrije pokazal prototip superšportnika TS 600. Vmes se je preselil iz Slovenije v Avstrijo, se povezal z avstrijskim poslovnežem Jacobom Carlom Spiglom, s čimer se je podjetje preimenovalo v Tushek & Spigel Supercars, zdaj pa je pripravljen, da svetu pokaže, kaj zmorejo njegovi avtomobili.

Nazadnje sva se videla leta 2012, ko ste predstavili renovatio T 500. Kaj se je zgodilo vmes?

Vmes se je zgodilo marsikaj. V bistvu je TS 500 (oziroma renovatio T 500) kriv, da smo proizvodnjo kar malo ustavili. Leta 2014 smo šli v Monaco in imeli nekaj povpraševanja po petstotici, imeli pa smo srečo, da smo srečali zelo vplivne ljudi iz avtomobilske industrije, ki jim je bil naš projekt všeč in ki so nas opozorili na določene stvari, na katere nismo bili pripravljeni. Če pogledamo firme, kot je naša, jih velika večina propade že zelo zgodaj. To ni neka strašno profitabilna dejavnost in ni lahko dobiti investitorjev. Pridružil se nam je Martin Leach, nekdanji predsednik uprave (evropskega) Forda, ki nam je svetoval, naj se stvari lotimo na pravi način in ne prehitro. Kot veste, sem začel s slovaškim športnim avtom K1 in tudi tam se je pokazalo, da se zadeve ne da speljati na hitro. Martin Leach je pripeljal bivšega šefa marketinga pri Ferrariju in McLarnu Maria Michelija in on nam je pripravil plan za deset let, ki se ga poskušamo držati. Odločil sem se, da bi bili radi resen avtomobilski proizvajalec in da ne bi delali samo za marketing, ampak več za razvoj. Hočemo narediti najboljši avto na svetu. In mislim, da se bo to zgodilo marca naslednje leto.

Radi bi naredili hibrid, ki bi bil boljši od drugih. Naš bo imel samo 1200 kilogramov in krepko čez tisoč konjev. In s TS 600 se bo mogoče peljati do 200 kilometrov samo na električni pogon, če bo vključen tudi bencinski motor, bo doseg še veliko večji. Avto bo do sto kilometrov na uro pospešil v dveh sekundah in pol, končna hitrost bo omejena na 350 kilometrov na uro. Z lahkoto bi šel čez 400 kilometrov na uro, ampak osebno v tem ne vidim nekega smisla. In še vedno bi radi ohranili športnost avtomobila: naš avto mora imeti res ekstremen športen zvok in tudi na dirkališču mora biti hiter kot dirkalni avtomobili. Morda smo dali več poudarka na dizajn, ker ljudje še vedno kupujejo tudi z očmi. TS 600 je bil naš prvi avto, ki je bil narejen z računalniškimi simulacijami: vse je bilo preračunano vnaprej. Če hočeš prodati avto za 600.000 evrov, mora biti brezhiben. Avto mora biti takšen, da človek ne more spati, dokler ga ne kupi. In ko ga ima, si želi zjutraj čim prej vstati, da bi ga spet videl. (Smeh.)

Kaj pa forego T 700? Je še v načrtu?

T 700 smo napovedali leta 2012, zdaj pa smo iz sedemstotke uporabili toliko idej, da je postala nesmiselna. Verjetno bomo razvijali kar TS 600. Edina bistvena razlika, ki jo bomo naredili, je nov karbonski cevni okvir, ki ga razvijamo skupaj z avstrijsko firmo Secar. To je novost v avtomobilski industriji, ki jo bomo, upam, predstavili naslednje leto v Ženevi. Avto bi želeli prodajati marca naslednje leto, ko bomo verjetno začeli proizvodnjo desetih, dvanajstih avtomobilov na leto. Toliko imamo tudi bolj resnih interesentov. In upam, da bo po prvi seriji avtomobilov novi okvir že pripravljen.

Kako ste se našli z Jacobom Carlom Spiglom, ki skrbi za poslovni vidik?

V bistvu je on našel nas. S testom v Top Gearu in člankih v avtomobilističnih revijah smo postali malce preveč popularni, zato sem tedaj ustavil vse marketinške aktivnosti. Brez zveze bi bilo, če bi ljudje od nas pričakovali tovarno in avtomobile, če pa mi tega še ne moremo narediti. Tedaj smo naredili vozen prototip (renovatio T 500), ki bi ga lahko tudi izdelovali, a ga ne bi mogli homologirati. Tu se je pojavil prvi problem, zakaj ga nismo prodali. Že ko avto načrtuješ, moraš imeti v glavi sto stvari, da ga lahko sploh homologiraš. Lahko bi ga homologirali le kot samogradnjo, to pa ni bil naš cilj, saj smo hoteli imeti normalno homologacijsko cifro.

In še vedno vztrajate pri slovenskih partnerjih?

Če se le da. S slovenskimi partnerji imam zelo dobre izkušnje. Mi bi bili radi nekaj posebnega: da bi k nam prišla stranka, ki že ima športne avtomobile, a bi videla, da potrebuje avto, kot je naš. Tako poskušamo najti svoje mesto na trgu – da smo bolj ekstremni od drugih. Imamo pa drug problem: našega avta ne more peljati vsakdo. Zanj potrebuješ kar nekaj izkušenj. Radi bi se več ukvarjali s strankami, ne toliko glede konfiguriranja avta, ampak kar se tiče vožnje. Še ko sem dirkal, so vsi radi šraufali avte, jaz pa sem rekel, da bi bilo bolje, če bi več trenirali in bolje vozili. (Smeh.)

Kdo so (potencialni) kupci vaših avtov?

V avto se človek zaljubi ali pa ne. Naši kupci so milijonarji ali milijarderji in takega človeka je zelo težko navdušiti nad nečim. Če ga toliko navdušiš, da ti je pripravljen dati denar, moraš to storiti tako, da zaradi želje ne bo mogel spati. Vsak detajl mora biti tako dober, da je avto vreden nakupa. Dokler to ni tako, ga težko prodaš za pol milijona ali milijon evrov. To je dokazal tudi Pagani, ki je v detajlih tako močan, da si ga kupiš, ker ga preprosto hočeš imeti.

In kakšna bo cena?

TS 600 smo najprej mislili prodajati za 475.000 evrov. A ko smo potipali trg, smo videli, da bi kupci radi imeli maksimum tega, kar lahko naredimo. Mi smo navajeni kupovati avtomobile tako, da izbiramo opremo, ki jo potrebujemo, in zraven pazimo na ceno. Pri teh avtomobilih je zgodba obratna: ljudje hočejo izpopolniti same sebe. In nikogar ne zanima poceni varianta, vsi hočejo le najboljše. To so igre brez meja.

In vi naj naredite avto, brez katerega ne bodo mogli živeti...

Res je. V Evropi se še gleda na ceno. A ko so k nam prišli kitajski in dubajski gostje, cena ni bila pomembna, ampak proizvod. No, zdaj smo pred tem, da damo avto ven. Od T 500 do zdaj smo potrebovali štiri leta krepkega dela, razvoja in priprave dokumentacije.

In kakšni so načrti za naprej?

Zdaj bomo en avto peglali in božali z malimi dodatki kakih naslednjih deset let. (Smeh.) Zato ga delamo tudi za toliko naprej. Upamo, da bomo na leto prodali kakih deset avtov. Zaradi tega ne bomo obogateli, bomo pa lahko vsi normalno živeli brez dolgov. 


Naš cilj niso milijoni, uspeh je že to, da lahko delamo to, kar si želimo. Vsi bi radi kar delali in prodajali, mi pa bi radi naredili enega izmed najboljših avtomobilov, in zato smo vložili ogromno časa in denarja v razvoj, preden bomo ven dali tak avto, kot bi radi.

Marca bo predstavljena tudi hibridna verzija TS 600?

Da, ampak v obliki prototipa. TS 600 bo normalen produkcijski avto, hibridni TS 600 e pa bo le prototip. A že od vsega začetka smo TS 600 zastavili tako, da bo to avto, za 

katerega bo mogoče dokupiti električni pogon. Kdor bo kupil naš avto, si bo lahko pozneje omislil še predelavo v hibrida. In če bo kdo imel res dirkaško žilico, bo lahko električni pogon odstranil in šel na dirkališče z navadnim avtom. Online diagnostiko smo razvili že pred časom, zamislili smo si tudi paket flying doctors. To pomeni, da bomo lahko avto diagnosticirali od daleč in kupcem tudi z letalom poslali na pomoč mehanika. To bo seveda treba plačati, a lastnik se bo lahko spet peljal.