Naravna parka v pesteh uradnikov

»Ozaveščanje o pomenu zdravega okolja ter vedno večje potrebe in zahteve po ohranjeni naravi in privlačni krajini povečujejo število ljubiteljev narave v Evropi,« pravijo v Skupnosti naravnih parkov Slovenije, ki so jo ustanovili konec leta 2011. »Parki postajajo ena najimenitnejših lokacij, ki že sooblikujejo del turistične infrastrukture, kot so informacijska središča in parkovne poti, ter s svojo ponudbo pomenijo bistveno več v turistični ponudbi. Prav parki so tudi kraji, kjer je stopnja naravne in kulturne ohranjenosti najvišja, prav zato pa postajajo pomemben cilj obiskovalcev. Parki so torej tudi vse pomembnejše turistične točke, vredne ogleda, hkrati ob vsem možnem varovanju ter predvsem ob našem pozitivnem in odgovornem odnosu do narave.«

Dežela naravnih parkov

V Sloveniji imamo en sam narodni park, to je znani Triglavski narodni park (TNP), ki je tudi daleč najobsežnejši, saj meri približno 880 kvadratnih kilometrov. Po podatkih Skupnosti naravnih parkov Slovenije je pri nas poleg TNP še deset tako ali drugače poimenovanih parkov oziroma zavarovanih območij: Krajinski park Goričko, Krajinski park Kolpa, Park Škocjanske jame, Notranjski regijski park, Krajinski park Strunjan, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park sečoveljske soline, Krajinski park Logarska dolina in Kozjanski regijski park. Slovenska Wikipedija navaja še nekatere manj znane, kot so park Boč – Donačka gora, Robanov kot in Štanjel, svoj krajinski park pa ima celo Ljubljana s Tivolijem, Rožnikom in Šišenskim hribom.

Negotova prihodnost sečoveljskih solin

Dva parka še posebno izstopata, ne toliko zaradi priljubljenosti kot zaradi problemov, s katerimi se soočata. Že nekaj časa je v ospredju Krajinski park sečoveljske soline skupaj s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran, ki upravlja muzej solinarstva, in podjetjem Soline, pridelava soli iz Seče, kjer se problemi kar vrstijo in jim očitno še ni videti konca.

Franco Juri, direktor piranskega pomorskega muzeja, je 31. marca sporočil, da muzej solinarstva ostaja zaprt, ker Vlada RS (ministrstvo za okolje in prostor) letos še ni zagotovila potrebnih finančnih sredstev za delovanje. Že naslednji dan je nastal preobrat. Direktor Juri je povedal, da bo muzej javnosti dostopen tri ali štiri ure na dan, saj se zavedajo, da je območje sečoveljskih solin turistično več kot privlačno. Za temi dogodki je kulturno ministrstvo pozvalo okoljsko, naj svoje obveznosti do muzeja nemudoma poravna, odzvali pa so se tudi na Občini Piran: »Gre za že drugi primer v zadnjih treh mesecih, ko je država z oviranjem delovanja Krajinskega parka sečoveljske soline izkazala povsem neprimeren odnos do naravne, kulturne, zgodovinske dediščine in razvoja turizma v naši občini.«

Spomnimo: v začetku leta so v solinah prejeli odločbo okoljske inšpekcije o zapori mostu čez Jernejev kanal. Naknadne študije so pokazale, da lahko čez ta most vozi triosni tovornjak za odvoz soli, saj je – tokrat rudarska inšpektorica – dovolila uporabo mostu za potrebe solinarstva, ne pa tudi za pešce, torej obiskovalce solin. Medtem so ob Jernejevem kanalu začeli postavljati leseno brv, da bi začasno premostili zadrege okrog mostu. Tudi prizadevanja, da bi soline izločili iz Telekoma Slovenije še pred njegovo prodajo, niso obrodila sadov, čeprav so si za to med drugim prizadevali tudi na piranski občini. Mnoge je upravičeno strah, ker nihče ne ve, kaj se bo zgodilo s solinami po prodaji slovenskega Telekoma, ki je njihov formalni lastnik.

Bogastvo TNP

Drugi primer je Triglavski narodni park, kjer so pred kratkim dobili novega v. d. direktorja. To je dr. Bogomil Breznik, ki bo kot vršilec dolžnosti park na predlog vlade vodil eno leto. Med drugim se zavzema za komercializacijo lova in graditev novih objektov, kar v bistvu ni mogoče. Bolj kot s tem se TNP ukvarja s finančnimi problemi.

Sicer pa imajo v TNP, tudi zaradi obsežnosti, kaj pokazati in ponuditi tudi brez načrtov novega v. d. direktorja. K obisku vabijo gorski vrhovi, divje in globoke soteske, bogat rastlinski in živalski svet, kulturna krajina s planinami in slikovitimi vasicami z bogato kulturno dediščino. V info središčih TNP Dom Trenta in Triglavska roža na Bledu so na ogled različne predstavitve parka in razstave ter organizirani številni dogodki in prireditve.

V Zgornji Radovni je muzejsko urejena Pocarjeva domačija, do katere vodi kolesarska pot. V TNP so tudi tematske parkovne poti, po katerih se lahko odpravite sami ali s parkovnimi vodniki. Za obiskovalce imajo pripravljen bogat program; vodenje, tematske delavnice in različne predstavitve, koledar je objavljen na spletni strani TNP.

Oživljanje Cerkniškega jezera

Med zavarovanimi območji, ki so med domačimi in tujimi turisti med najbolj priljubljenimi, je tudi Notranjski regijski park s Cerkniškim jezerom, Slivnico in drugimi znamenitostmi. Vodenje parka je na začetku lanske jeseni prevzel Matjaž Podjed, ki je ob lanski splovitvi novega drevaka opozoril na to pomembno dediščino Cerkniškega jezera. »Drevak bo simbol regije in bo preživel, če bo opravljal svojo funkcijo,« je dejal. »V zadnjem času, tudi v novi funkciji, sem videl kar več drevakov, a so žal vsi pod kozolci. Želel bi si, tudi v skladu z naravovarstvenimi smernicami, da bi oblikovali nekakšne vstopne in izstopne točke za čolnarjenje po jezeru. Na vodi bi lahko postavili estetsko dovršene plavajoče pomole, kjer bi lahko pristajala cela flota takih drevakov, nekaj pa bi imeli od tega tudi mojstri, ki jih znajo še narediti oziroma stesati.«