Ker še vedno marsikdo trdi, da v Sloveniji nimamo urejeno ali zapisano, kako je lahko videti zastava, še zlasti pa, kako se lahko zastava Slovenije uporablja, navedimo, da je bilo že v ustavnem amandmaju C zapisano: zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije. Razmerje med širino in dolžino je ena proti dve. Barve zastave si sledijo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva po širini zavzema tretjino prostora zastave. Grb je v levem zgornjem delu zastave postavljen tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro.
Že dan po sprejetju amandmaja C smo doživeli prvi, do danes ponavljajoči se primer popolnega ignoriranja ustavnega določila. Slovesnost na Trgu republike ob razglasitvi samostojne Slovenije je po besedah Janeza J. Švajncerja v knjigi Pomlad doživela vrhunec, ko so naši oficirji, ki imajo visoke čine, na rokah bele rokavice, kape s senčniki, paradne pasove, zlate vrvice na prsih, dvignili zastavo samostojne Slovenije. Res? Zastava ni imela razmerja 1 : 2. Po podatkih Nataše Strlič iz Muzeja novejše zgodovine je bila 275 centimetrov široka in 1350 centimetrov dolga, torej je bilo razmerje 1 : 4,90. Le zakaj? Gotovo bi na jambor lažje potegnili 275 centimetrov široko in 550 centimetrov dolgo zastavo, ki bi se pravilno izobešena nad trgom lepo poigravala s svobodnim vetrom. Drago Pečko je o uporabi te dejansko nepravilne prve zastave Slovenije povedal: »Res je, da ta zastava po razmerju ni v skladu z ustavnim amandmajem C. Zame kot za režiserja te slovesnosti je uporabljena, viseča zastava z razmerjem 1 : 4,9 simbolna zastava, uporabljena le na tem dogodku. Ne sme biti vzorec za kasneje oblikovane in uporabljene zastave. Osebno sem želel še daljšo zastavo. Strinjam se z vami, da bi zdaj morali pri objavah te zastave navesti, da je bila to le simbolna zastava Slovenije, uporabljena na dan razglasitve samostojne Republike Slovenije.« Torej ta zastava ni bila niti slovenska niti zastava Slovenije. Če bi bila prva, bi bila brez grba, druga pa bi morala biti narejena in nameščena po določilih ustavnega amandmaja C.
Je zastava slovenska ali Slovenije?
Preskočimo dve desetletji. Po dnevu slovenske zastave, ki ga aprila praznujejo na Spodnji Slivni in v Kočevju na praznovanju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ter ogledu uporabljenih zastav na različnih mestih, smo želeli izvedeti, kaj o nameščanju zastave Slovenije, slovenske narodne zastave ter občinskih zastav sporoča sedanja vlada oziroma njena ministrstva, ki prisegajo na domoljubje, in kdo ukrepa proti tistim, ki ne spoštujejo zakonodaje. Z ministrstva za notranje zadeve, direktorata za policijo in druge varnostne zadeve sta nam sekretarka mag. Aleksandra Spasojevič in pomočnik generalnega direktorja, sekretar Mile Nunič, spec., sporočila, da je pred policijskimi postajami vse v najlepšem redu in tako, kot določa zakon ZGSH iz oktobra leta 1994 (?). Dodajata še, da policija ni prekrškovni organ po določbah tega zakona. Žal je res le to, da so v zakonu o varstvu javnega reda in miru 2006 izpustili že od davnega 1974 zapisano določilo, da zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, zamazane ali kako drugače neprimerne, in da policija v teh primerih ukrepa. Da številni to vedo, kaže položaj na terenu, ko prav s takimi – pogojno rečeno – zastavami izkazujemo svoj odnos do mednarodne veljave, ki nam ga ponuja samostojnost. Kot da smo izsanjali sen o svoji švicarski prihodnosti. O pobudi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, izraženi v geslu Dvignimo glave in izobesimo zastave, le to, da je mogoče videti v naši državi ob praznikih le eno ali dve slovenski zastavi, vse druge pa so zastave Slovenije. Če je prva zastava Slovencev po vsem svetu, je druga zastava državljanov Slovenije in predstavlja državo ne glede na to, katere narodnosti je njen državljan.
Zastava Slovenije ne sme viseti!
Ker so nas z notranjega ministrstva napotili na ministrstvo za pravosodje in javno upravo, nas je pomiril njihov odgovor, v katerem je zapisano prav tisto, kar trdimo že najmanj od 1994, in zato povsod poskrbimo, da pridobijo zastavo zmagovalko. Sekretarka mag. Natalija Sajevec Plavčak je pripravila odgovor, sekretarka mag. Mateja Prešeren pa nam ga je posredovala po pooblastilu ministra, v katerem se sklicujeta na določila 2. in 17. člena zakona ter odločno trdita: »Pravilno izobešanje je izobešanje samo na drog po krajši stranici zastave, in ne po daljši. Drog, na katerega se izobesi zastava, mora biti izdelan tako, da se zastava nanj pritrdi izključno na krajši strani. Izobešanje zastave, ki je na drogu pritrjena po dolžini, ni dovoljeno. Zastava se mora na drog pritrditi izključno na krajši strani, in sicer tako, da je bela barva zgoraj, rdeča pa spodaj.« Do 22. obletnice samostojne Slovenije nam torej nalagata obilo zmagovalnega dela – pravilnega urejanja zastav Slovenije ter vseh, ki so nameščene ob njej.