Lahko rečemo, da je bil zadnji mesec celo nadpovprečno suh v osrednji Sloveniji. Od 15. septembra do 15. oktobra je v Ljubljani padlo le 35 mm dežja, običajno (1981–2010) ga v tem času namerimo 148 mm. Po 24. septembru je bilo vse do 15. oktobra pretežno suho tudi na Obali. Vreme v prvi dekadi oktobra je bilo nadpovprečno toplo. V visokogorju je bilo med 2. in 6. oktobrom hladno obdobje, ki po nižinah večinoma ni bilo izrazito. Povprečna temperatura prve oktobrske dekade je povsod presegla dolgoletno povprečje, najmanj v visokogorju, v vzhodni polovici države je odklon presegel 3 °C.
Po nadpovprečno toplem vremenu v prvi dekadi oktobra je 14. oktober spet prinesel težave z močnim dežjem na Obali, Dolenjskem in v Beli krajini, kjer je meteorna voda zalivala kleti, močan veter pa je podiral drevesa. V lokalnih močnejših padavinah so narasli manjši vodotoki in hudourniki predvsem v jugovzhodnem delu države. Marsikje so se zaradi obilice padavin in odpadlega listja zamašili odtočni kanali in jaški. V Portorožu je v 12 urah padlo kar 91 mm dežja.
Napoved Čez dan bo delno jasno in sveže, popoldne bodo nastale posamezne kratkotrajne plohe. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno in predvsem ponekod na vzhodu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo severozahodnik. Vremenski obeti od 24. do 29. oktobra V petek bo zmerno do pretežno oblačno, več oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Tam bo ponekod možen rahel dež. Predvsem na Primorskem bo občasno nekaj sonca. V soboto se bo oblačnost umikala proti vzhodu. Od nedelje do srede bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in večinoma suho. Dnevne temperature zraka bodo od 13 do 18 °C. |
Mokra poletna izkaznica
Dež 15. oktobra še dodatno dopolnjuje že tako mokro izkaznico letošnjega leta. Padavine so povzročale nevšečnosti in škodo; prožili so se tudi številni zemeljski plazovi, vzhodni del države so prizadele celo obsežne poplave.
V obdobju med 15. junijem in 15. septembrom je padlo več kot 400 mm padavin, na severovzhodu in jugozahodu, in več kot 900 mm na severozahodu in severu. Velik del države je dobil med 550 in 700 mm padavin. V tem času smo imeli poleg pogostega dežja obdobja zelo intenzivnih padavin. Nekajkrat je bila izmerjena najvišja dnevna višina padavin za posamezen mesec, na postajah letališče Cerklje (avgusta 88 mm in septembra 87 mm) in Murska Sobota (98 mm septembra 2014) celo najvišja dnevna višina padavin v obdobju delovanja postaj.
Na Krasu, v Primorju, Posavju in v okolici Lendave je bilo v obdobju od 15. junija do 15. septembra od skupaj 93 dni kar 40 s padavinami. V Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah je bilo do 63 deževnih dni. Drugod po Sloveniji jih je bilo od 44 do 56. Število padavinskih dni obravnavanega obdobja je dolgoletno povprečje 1981–2010 presegalo za vsaj 1,3-krat pa tudi do dvakrat.
Sejemo pšenico, tritikalo, oves
Ugoden termin za setev pšenice je za večino pridelovalnih območij pšenice v Sloveniji med 10. in 25. oktobrom. Nekoliko pozneje, med 15. in 20. oktobrom, so roki za rž, tritikalo, ozimni oves in ječmen, za piro med 15. in 30. oktobrom. Prej posejani posevki se lahko do začetka zime preveč razvijejo, včasih jih že jeseni močneje napadejo bolezni. Preslabo razviti pa, posebno v zimah brez snežnega pokrova, lahko propadejo v celoti zaradi temperaturnih nihanj ali pa je sklop rastlin nezadosten za doseganje velikega pridelka.
Kmetijski svetovalci priporočajo, da zgodnejši čas setve priporočamo pri sortah, ki se slabše razraščajo in jih že tako sejemo gosteje. Najpogostejši razlogi za setev ozimnih žit zunaj optimalnega roka setve so neprimerne vremenske razmere za zorenje in spravilo predposevka, običajno koruze, ter visoka vsebnost vlage med spravilom koruze in velika količina padavin v času priprave tal in izvedbe setve ozimnih žit. To se je marsikje zgodilo tudi letos zaradi mokrega poletja in začetka jeseni. Zato je za kmetijsko gospodarstvo dobro, da imajo čim širši kolobar z večjim številom kultur in se ozimna žita ne sejejo samo na površine, s katerih smo pospravili koruzo. Med ozimna žita, ki jih lahko sejemo brez večjih negativnih učinkov na pridelek tudi v prvi dekadi novembra, spadajo pira in določene sorte presevne pšenice.
21. oktober 2011 Po obilnem sneženju v višjih legah je bila zjutraj ponekod izmerjena rekordno debela oktobrska snežna odeja. V Mrzli Rupi na Idrijskem (940 m) je sneg segal 40 cm visoko, na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem (827 m) 29 cm, v Koprivni na Koroškem (840 m) 26 cm, na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 25 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo (683 m) 23 cm ter v Logatcu in Bohinjski Češnjici 15 cm visoko. 14. oktober 2009 Mraz v gorah se je še okrepil, ponekod po nižinah se je zjutraj temperatura spustila pod ničlo. Na Kredarici (2514 m) se po jutranjih –13,2 °C čez dan ni ogrelo nad –11 °C; pod ničlo je ostalo tudi na Rogli (1492 m) in Krvavcu (1740 m). |
V barvah jeseni
Jeseni dnevi postanejo krajši, intenzivnost svetlobe se zmanjšuje. Ker je biosinteza klorofila odvisna od svetlobe, bogate s krajšimi valovnimi dolžinami, se nastajanje klorofila zmanjšuje in končno ustavi. Po razgradnji klorofila postanejo vidna druga barvila, ki so bila prisotna v listih ves čas. To so karotenoidi, ki jih opazimo kot oranžne (karoteni) in rumene (ksantofili) barve. Zmanjšuje se tudi dotok vode in hranil v list. Celice med listnim pecljem in vejo začnejo pluteneti. Glukoza, ki nastaja med fotosintezo, ostane ujeta v listih in pri nekaterih rastlinah se tvorijo antociani. To daje naravi izrazit rdeč žar. Več glukoze v listih in intenzivnost svetlobe ter velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo povzročijo intenzivnejšo rdečo barvo jesenskega listja. Rjavo barvo pa prispevajo tanini, ki se ohranijo najdlje, tudi ko listje že odpade.