Napoved za vikend: verjetnost za padavine nekoliko večja

Prišla je koledarska jesen in narava se odeva v jesenske barve. Ohladilo se je. Najnižje dnevne temperature zraka so se povzpele do nekje med 19 in do 23 °C. S trgatvijo je prišel čas spravila koruze, ki je v Sloveniji še vedno najpogostejša energetska krma. Njena najboljša lastnost je v tem, da z njo pridelamo največ sušine in energije po hektarju. V primerjavi z drugimi travami se pri koruzi ohranja prebavljivost zelenega dela rastline, z zorenjem storža in zrnja pa dodatno pridobiva energijo.

Kdaj je koruza zrela

Koruzni hibridi so razvrščeni v razrede zrelosti po FAO-klasifikaciji, ki označujejo dolžino rastne dobe. FAO 100 pomeni zelo zgodnji hibrid, FAO 900 zelo pozen. S tem je povezan pridelek zrnja na hektar. Za srednje pozno spravilo koruze je priporočeno uporabljati zrelostni FAO-razred od 300 do 500.

Poraba v Sloveniji je od najbolj zgodnjih (zrelostni razredi 200) do najpoznejših hibridov (zrelostni razredi 500–700), saj imamo zelo razgibano podnebje, prav tako tudi različne tipe tal. Zgodnejše sejemo v severovzhodni Sloveniji, poznejše na Primorskem. Izbiramo jih glede na razmere pridelovalnega območja, načine rabe pridelka in lastnosti hibrida. Izbira hibrida koruze za setev je odvisna tudi od usmeritve kmetije. Če ne sušimo koruze, uporabimo zgodnje.

Za silažo

Pri pridelovanju koruze za silažo, kjer uporabimo cele rastline, je treba izbrati hibride, ki dosežejo primerno zrelost za siliranje še pred jesensko slano. Poznejših zrelostnih razredov pri nas ne priporočajo, saj vremenske razmere običajno ne omogočajo normalnega dozorevanja.

Silose očistimo in razkužimo!

Letošnje leto je bilo za pridelavo koruze dokaj ugodno, čeprav so jo ponekod zajele vremenske nevšečnosti, od vročinskega stresa do toče in neurij. Poleg naštetega moramo pred spravilom koruze za silažo paziti na nekaj najpomembnejših priporočil pri pripravi na siliranje. Pred siliranjem je treba silose očistiti in razkužiti. Zelo pomemben je tudi čas spravila.

Voščena zrelost

Cele koruzne rastline za silažo je najbolje pospraviti v fazi voščene zrelosti. To ugotovimo tako, da odstranimo ličkanje s storža in ga prelomimo. S prehajanjem iz mlečne v polno zrelost se mlečna črta pomika proti storžu. Ko doseže zadnji dve tretjini, pravimo, da je koruza v voščeni zrelosti (po mednarodni fenološki lestvici BBCH85). Ta nastopi, ko so rastline že porumenele do vrhnjega kolenca, ovoj storža je prav tako porumenel. Zrna so rumena in mehka, še jih lahko stisnemo in gnetemo kot vosek. To je najprimernejši čas spravila koruze za silažo.

Odstotek suhe snovi

V tej razvojni fazi naj bi koruza vsebovala od 30 do 35 odstotkov suhe snovi. Zrnje, ki ga bomo mleli in nato silirali, naj ima okoli 30 odstotkov vlage (lahko tudi več), da bo siliranje potekalo brez težav.

Če vsebuje manj kot 25 odstotkov vlage, je tako siliranje problematično. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, je treba s spravilom počakati. Pridelek zrnja se giblje med 10 in 15 tonami na hektar, močno pa je odvisen od vremenskih razmer in lahko zaradi preskrbljenosti z vodo v tleh iz leta v leto zelo niha.

Skladiščenje koruze je uspešno, če je pospravljena v polni zrelosti in je zrnje ustrezno dosušeno. Polna zrelost (BBCH89) nastopi, ko so rastline popolnoma porumenele in posušene, zrna so trda in se jih z nohtom ne da več prelomiti, lahko se luščijo iz plev.

Vzklila oljna ogrščica

Oljna ogrščica je v fazi kličnih listov, ko jo lahko napadajo bolhači, ki predvsem v sušnem obdobju objedajo listje. Škodo lahko naredijo tudi ličinke, ki se zavrtajo v steblo ogrščice in s tem oslabijo rastlino. Če je več kot 50 odstotkov rastlin z izjedami na kličnih listih, je potrebno zatiranje z insekticidi.

Hlad in dež nekoliko upočasnila zorenje

V preteklem tednu se je dozorevanje poznih sort vinske trte upočasnilo zaradi dežja in ohladitve. Trgatve potekajo različno glede na lego, zdravstveno stanje grozdja ter vremensko napoved.

Velja opozorilo, da je treba spremljati dozorevanje grozdja v svojem vinogradu (sladkorna stopnja, skupne kisline, zdravstveno stanje), saj so rezultati opravljenih meritev kmetijskih svetovalnih služb povzeti le za vzorčene vinograde in jih ne smemo vzeti na splošno.