Napadeni tožilki tudi odškodnina

LJUBLJANA – Šest let zapora, kolikor je tožilka Maja Ulčar predlagala za Matevža Zajca, ki je 15. septembra 2014 na dvorišče upokojene državne tožilke Jožice Boljte Brus odvrgel ročno bombo M-52, je bilo za petčlanski sodni senat, ki mu je predsedovala ljubljanska okrožna sodnica Barbara Trebec Debeljak, očitno preveč. »Strinjamo se z obrambo, da je predlog tožilke pretiran. Glede na načelo individualne kazenske odgovornosti pa vaš primer izstopa,« je Zajcu pojasnila predsednica senata in mu sporočila, da bo moral zaradi povzročitve splošne nevarnosti v zapor za štiri leta in dva meseca. K temu je treba prišteti še pravnomočno izrečeno šestmesečno zaporno kazen zaradi neupravičenega prometa z orožjem oziroma eksplozivom, kar pomeni, da bo moral za rešetkami odsedeti štiri leta in sedem mesecev.

Čeprav je obtoženi ves čas zatrjeval, da ni vedel, da bo bombo vrgel na dvorišče upokojene tožilke, ampak je neko žensko želel prestrašiti le zato, ker mu je v zameno za službo na ljubljanskih Žalah to naročil neki Mile z bolšjega trga, mu tega sodnica ni verjela. Po pripovedovanju prič se je namreč že kot otrok sprehajal mimo njene hiše, tudi v času, ko so tožilko varovali policisti, kar pomeni, da je gotovo slišal, za koga gre. »Grobo ste napadli lokacijo, ki je bila za družino dom,« je povedala sodnica. Kot oškodovance je sodišče poleg upokojene tožilke prepoznalo njenega moža in oba njuna otroka. To, da je dejanje storil le tri dni za tem, ko se je vrnil iz zapora, po mnenju sodnice kaže na to, da, kot je ugotavljal izvedenec, premalo misli na druge. Menila je, da to, da je za nekaj majhnega (zgolj obljuba o službi, pa še to od neznanega naročnika) pripravljen narediti hudo stvar, sodišču pove zelo veliko oziroma da je tudi to ena od oteževalnih okoliščin. Strinjala pa se je, da so njegove pretekle družinske razmere lahko olajševalne okoliščine.

Napad na 
celotno pravosodje

Sprva je bil Zajc obtožen poskusa uboja, a je med ponovljenim sojenjem tožilka Ulčarjeva spoznala, da mu bo to, da je bombo takrat vrgel z namenom ubiti tožilko, težko dokazala. Tik pred zaključnimi besedami je spremenila obtožnico in Zajcu po novem očitala povzročitev splošne nevarnosti po 2. odstavku 314. člena KZ-1B, po katerem je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. »Treba je upoštevati, da je obtoženi storil izjemno zavržno dejanje, in sicer proti osebam, ki jih predtem sploh ni poznal, saj ni bil ne z Jožico Boljte Brus ne s katerim od članov njene družine v nikakršnem sporu. Nihče od njih ga ni izzval,« je menila tožilka in dodala, da je bilo Zajcu nedvomno znano, da tam živi upokojena tožilka. »Gre za napad na celotno pravosodje oziroma na državni organ,« je bila še prepričana in kot oteževalno okoliščino ocenila še dejstvo, da je s seboj imel kar dve ročni bombi (odvrgel je sicer le eno) in da je »nepojmljivo, da si takšno nevarno sredstvo nekdo izbere kot sredstvo za zastraševanje kogarkoli«.

Da je šestletna zaporna kazen v tem primeru pretirana, pa je nasprotno menil Zajčev odvetnik Luka Zajc iz odvetniške družbe Čeferin in partnerji. Spomnil je na dva bombna napada, kjer so bili storilci za istovrstno kaznivo dejanje kaznovani precej mileje (tri leta zapora), čeprav je bilo v enem (napad na Million club v Kranju) poškodovanih več ljudi, med njimi pet huje. Vprašal se je, ali je dejansko dokazano, da je obtoženi vedel, da je bila upokojena tožilka v vetrolovu, ko je vrgel bombo. »To je pomembna okoliščina. Če to ni dokazano, mora biti izrečena oprostilna sodba, ker ni dokazanega naklepa za očitano kaznivo dejanje,« je dejal. Strinjal se je, da si udeleženci v pravosodnem sistemu zaslužijo dejansko varnost in občutek varnosti, a, kot še meni, to ne pomeni, da je lahko strah tožilke, sodnikov ali odvetnikov ovrednoten dvakrat višje kot denimo v primeru, ko nekdo vrže bombo in poškoduje osem oseb, med katerimi pa nobena ne prihaja iz pravosodnega sistema. »Dejanje obžalujem, samo odločitev glede izreka sodbe pa prepuščam sodišču,« je bil v zaključni besedi kratek obtoženi Zajc, ki bo, kot je še odločilo sodišče, moral v okviru premoženjskopravnih zahtevkov Zavarovalnici Triglav plačati 4980 evrov, upokojeni tožilki 4341 evrov, njenemu možu 2293 evrov ter vsakemu od njunih sinov 2000 evrov. Sodišče je tako priznalo premoženjsko škodo in tudi škodo za pretrpljeni primarni strah po eksploziji (3000 evrov upokojena tožilka, 2000 evrov preostali člani družine). Glede zahtevka zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče oškodovance napotilo na pot pravde.