Uvajanje dodatnih dajatev na sladke pijače z namenom zmanjševanja problema debelosti pri otrocih je navadno sprenevedanje. Ministrstvo za finance bi namreč v tem primeru moralo enako obdavčiti tudi druge proizvode, kot je čokolada ali na primer med. Pravzaprav je ironija, da bo dodatna dajatev udarila proizvajalce sadnih sokov, ne pa tudi vseh gaziranih pijač. Tudi to kaže, da gre seveda za navadno polnjenje proračuna in ne za zdravje ljudi. Pri tem pa nova vlada pravzaprav ponavlja napako prejšnje. Zadnji podatki namreč kažejo, da se bo zaradi pomladanskega dviga trošarin na bencin in tobak v državni proračun nateklo precej manj davkov od načrtovanih. Ekonomisti pravimo temu učinku lafferjeva krivulja, ki kaže, da ob višanju dajatev državni prihodki nekaj časa naraščajo, po določeni točki pa začno neizbežno padati. Zaradi previsokih dajatev se namreč poveča obseg sive ekonomije, hkrati pa začne del kupcev opravljati nakupe v tujini, kjer so dajatve nižje, pač skladno z načelom »kupovanje doma bi bilo potratno«. Tako bo država zaradi zviševanja dajatev zbrala precej manj, kot načrtuje. Uradniki na ministrstvu za finance bi to preprosto ekonomsko logiko morali razumeti. Ne smemo zanemariti niti drugih negativnih učinkov, ki jih imajo takšni gasilski ukrepi na gospodarstvo. Ogrozijo lahko podjetja, kot so Fructal, Vital Mestinje ali Dana, ki se v gospodarski krizi in naraščajoči tuji konkurenci že tako ali tako soočajo z velikimi težavami, kako obdržati proizvodnjo v Sloveniji. Vladno dvigovanje dajatev je lahko povod za selitev dela proizvodnje v tujino, saj je jasno, da bodo podjetja morala iskati dodatne prihranke. Bruto stroški dela pa so v Sloveniji, upoštevajoč vse dajatve, že zdaj trikrat višji kot v Srbiji, in če se bo vladna politika zviševanja različnih dajatev nadaljevala, je samo vprašanje časa, kdaj bodo srbski lastniki Fructala prenesli proizvodnjo v Srbijo. Pred podobno dilemo pa bodo prej ali slej tudi vsi drugi proizvajalci tovrstnih pijač. V Sloveniji smo od začetka gospodarske krize izgubili več kot 80.000 delovnih mest, hkrati pa smo med državami z najnižjim obsegom tujih neposrednih investicij, ki bi zagotavljale nova delovna mesta. Dodaten dvig dajatev je korak v napačno smer in ob takšni vladni politiki niti ni čudno, da je vplivna britanska revija The Economist mednarodnim investitorjem priporočila, naj se raje izognejo Sloveniji. Očitno veljamo za državo, kjer ni dobro investirati denarja.
|
|
