PROBLEMATIČEN

Namig Cerarju: zato si nihče ne želi Erjavca vladi

Objavljeno 15. julij 2014 13.37 | Posodobljeno 15. julij 2014 13.37 | Piše: P. J.

V vseh vladah je grozil predsednikom vlade z izhodom iz koalicije, če niso bile uresničene njegove zahteve. Bo tako tudi tokrat?

Erjavec je bil navdušen nad izidi nedeljskih volitev.

LJUBLJANA – Na letošnjih predčasnih volitvah je stranka Desus Karla Erjavca dosegla zgodovinski izid. Deset poslancev Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo v tem sklicu sedelo v poslanskih klopeh, kar je največ do zdaj.

V vseh vladah od leta 1997 dalje

Desus je prvič koalicijo sestavljal leta 1997. Takrat so imeli pet poslancev, koalicijo pa so sestavili skupaj z LDS in s SLS. Sporazum o sodelovanju z vladajočo koalicijo so podpisali tudi leta 2000, ko so v parlamentu imeli devet sedežev. V vladi so bili tudi v edinem mandatu, ki je zdržal vsa štiri leta, od 2004 do 2008, ko je vlado vodil Janez Janša. Desus je takrat imel štiri poslance.

Na volitvah 2008 so dobili sedem poslancev in stopili v Pahorjevo vlado, v kateri sta bila poleg SD in Desusa še Zares in LDS. Na predčasnih volitvah leta 2011 so Erjavčevi izgubili enega poslanca. Stopili so v vlado, ki jo je sestavil Janez Janša, leto kasneje pa so šli v vlado tudi z Alenko Bratušek.

Ključni mož koalicij

Desus, vse odkar je njen predsednik Karl Erjavec (od leta 2005), velja za tisto stranko, ki je ključna za sestavo vladne koalicije. Čeprav je bilo tudi v nedeljo v štabu Alenke Bratušek slišati, »da si nihče ne želi Erjavca in Desusa v vladi«, pa se lahko tudi tokrat zgodi, da bo Erjavec eden izmed jezičkov na tehtnici. Erjavec je namreč jasno namignil, da ga zanima sodelovanje tudi v tej vladi. V Cankarjevem domu je v nedeljo zvečer dejal: »V Desusu nas ne zanimajo ministrska mesta, čeprav ne bomo imeli nič proti, če bomo imeli ministre.«

Desus je pod vodstvom Karla Erjavca predsednikom vlad povzročal kar precej preglavic. Poglejmo, kakšne:

  • Novembra 2010 ni podprl proračunov za leti 2011 in 2012, ker preostali koalicijski partnerji niso privolili v njihovo zahtevo po polovičnem usklajevanju pokojnin. Z izhodom iz koalicije je grozil tudi, ko je Pahorjeva vlada razmišljala o zamrznitvi pokojnin.
  • Erjavčevi niso podprli pokojninske reforme. Ker niso bili zadovoljni s pokojninsko reformo in z zakonom o malem delu, ki sta bila delo njihovega ministra Ivana Svetlika, so od takratnega predsednika vlade zahtevali zamenjavo Svetlika, vendar jim Borut Pahor ni ustregel, zato so se Svetliku enostavno odpovedali.
  • Erjavec je Pahorja celo pozival, naj gre po zaupnico v parlament.
  • Desus je Pahorju grozil z izhodom iz koalicije, če bi Pahor razrešil Erjavca zaradi afere Patria.
  • Z odhodom iz koalicije so Pahorju grozili tudi v primeru, če Pahor ne bi podprl Trobec Bučanove za ministrico za zdravje.
  • Erjavec je aprila 2011 odboru stranke predlagal, da zapustijo koalicijo, maja so jo tudi dokončno zapustili.
  • Erjavec je leta 2012 vstopil v koalicijo druge Janševe vlade. Z izhodom iz vlade je prvič zagrozil po pol leta vlade.
  • Erjavec je nasprotoval zakonu o uravnoteženju javnih financ in sprejetje zakona pogojeval z izhodom iz koalicije. Zaradi negodovanja Desusa je ministrstvo za finance takrat celo pripravilo novo različico osnutka proračuna.
  • Januarja 2013 je med prvimi začel pozivati k odstopu takratnega predsednika vlade Janeza Janšo in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ju je bremenilo poročilo komisije za preprečevanje korupcije.
  • Karl Erjavec in Tomaž Gantar sta februarja 2013 odstopila z ministrskih mest, stranka pa je izstopila iz koalicije.
  • Erjavec je povzročal težave tudi vladi Alenke Bratušek. Pri proračunu za leto 2014 so Erjavčevi zavrnili posege v regrese upokojencev. Koalicijskim partnerjem so ponovno zagrozil z odhodom iz koalicije, če bodo posegli v pokojnine.
  • V koaliciji Alenke Bratušek se je začelo zapletati tudi, ko je odstopil zdravstveni minister iz kvote Desus Tomaž Gantar. S stranko PS so najprej zamenjali resorje, potem pa si je Erjavec premislil.
  • Erjavčevi so se vpletali tudi v notranje dogajanje v drugih strankah. Že avgusta lani so napovedovali, da bo koalicije konec, če se na čelo Pozitivne Slovenije vrne njen ustanovitelj Zoran Janković. Erjavec je tudi nekaj mesecev kasneje dejal, da lahko politično krizo prepreči le Janković.
Deli s prijatelji