KRANJ – V jedru blokovskega naselja Planina, ki so ga v tem predelu gorenjske metropole gradili na začetku, zato je med Kranjčani označen z rimsko številko I, stanovalci že dlje opozarjajo na velik problem, ki jim ga je prinesla mini tržnica. Danes na njej – razen mesarja – ni najti tistega, kar bi na tržnici pričakovali. Tu je nekaj lokalov, v katerih se, po napisih sodeč, prišlek lahko odžeja in si poteši lakoto, če mu je doma zmanjkalo plina, pa si povrhu lahko privošči še jeklenko ali dve. A neustrezna ponudba je še najmanj, kar moti prebivalce okoliških blokov.
Spijo s čepki v ušesih
»Bil bi najbolj srečen človek na svetu, če bi to tržnico nekega dne preprosto zradirali. Zaradi hrupa, ki prihaja z nje, že ne vem koliko časa spim z zamaški v ušesih,« zavzdihne eden od tistih, ki so se v rjavi blok blizu tržnice naselili med prvimi. Kot se spominja sogovornik, ki bo na lastno željo, pravi, da zaradi svoje varnosti, ostal neimenovan, se je v blok vselil konec sedemdesetih, že nekaj let pozneje pa so v neposredno bližino namestili kontejnerje, in tako je nekje v vzniku osemdesetih začela nastajati mini tržnica.
»Na začetku so bile tu res majhne trgovine, v katerih so prodajali sadje in zelenjavo, z leti pa je postalo vse slabše. Danes so tu trije bifeji in mesar, ki še vedno vztraja med njimi,« pove staroselec o tem, kako so (takšni in drugačni) lokalčki s tržnice izrinili vitamine.
»To ni več tržnica, to je zbirališče mularije in kaj vem še česa. Ponoči trobijo, hrup je nevzdržen predvsem poleti, pozimi se da še nekako zdržati. Še ne dolgo tega je bila tu poleg vsega še strašna nesnaga, zdaj je s higieno že nekako bolje,« se priduša še domačinka iz soseske Planina I in zmaje z glavo: »Vse skupaj je res čudno videti, povrhu vsega pa ti, ki se zadržujejo na tržnici, še parkirajo na ploščadi pred njo, čeprav ta kraj sploh ni namenjen parkiranju. Ko speljejo z območja tržnice, in to po navadi storijo kar hitro, se avtomobil, ki pripelje po prehodu med zabojniki, nepričakovano pojavi na pločniku. Ni bilo malokrat, ko je do nesreče manjkalo le nekaj centimetrov.«
Pri tržnici so videli podgane
Tudi v sosednjem bloku pravijo, da lahko vsaj košček tržnega vrveža zaznajo ob sredah, ko tu prodajajo oblačila, sicer pa je nočni hrup – predvsem poleti – še kako moteč. Ko na hodniku enega od blokov beseda neustavljivo in vse glasneje teče o težavi, ki pesti prebivalce, se pogovoru brez zadržkov pridruži še en sosed: »Tu namesto sadja in zelenjave prodajajo plin. Pri tržnici sem že videl podgane, a izgleda, kot da se razen nas, stanovalcev, nihče zaradi tega ne sekira kaj prida.« Da so podgane tu res videli, potrdi Sonja Mašič, predsednica Krajevne skupnosti Huje: »Kranjsko občino, ki je lastnica zemlje, na kateri je mini tržnica postavljena, že dlje opozarjamo na problematiko. Prebivalce motijo nehigiena, hrup, parkiranje na platoju in nevarno speljevanje. Zabojniki, ki so postavljeni na tržnici, so dotrajani, zarjaveli in zastareli. Nad njimi je kup odpadkov. Takšni ne morejo biti več tukaj, v urbanem naselju. Rešitev je morda v gradnji novega platoja in postavitvi podzemne garaže, treba bi bilo zamenjati obstoječe zabojnike, a za to je potreben denar. Na seji sveta krajevnih skupnosti (Planine in Huj), kjer je bil tudi kranjski župan Mohor Bogataj s sodelavci, smo se dogovorili, da je treba začeti reševati problematiko tržnice. Izvedeli smo še, da Mestna občina Kranj ni lastnica zabojnikov. Lastnik enega od gostinskih lokalov je posodobil lokal z lastno investicijo. S tem je poskrbel, da se iz lokala sliši manj hrupa, stavba pa ima lepši zunanji videz.«
Tako predsednica Krajevne skupnosti Huje kot tudi prebivalci, ki živijo v bližini mini tržnice, se zavedajo, da bo moralo miniti še veliko (bolj ali manj hrupnih) noči, preden bodo dotrajane zabojnike odstranili in jih zamenjali s primerneje zgrajenimi stavbami. »A do takrat bo treba nekaj urediti, saj ponudba, kakršna je zdaj tu, preprosto ne spada na tržnico. Veseli smo, da med lokali vztraja vsaj še mesar, a še za tega se bojimo, kdaj bo obupal,« Sonja Mašič sklene pripoved o tako imenovani mini tržnici, ki si tega naziva pravzaprav že vrsto let ne zasluži več.
