ŽALEC – V dneh, ko hmeljarji že končujejo obiranje hmelja in je jasno, da bo letošnja sezona boljša od lanske, so v Žalcu ob občinskem prazniku odprli fontano Zeleno zlato. Z njo so se, kot pravi župan Janko Kos, poklonili hmeljarski dediščini in številnim generacijam ter se vpisali na evropski turistični zemljevid. Nekoč, ko je hmelj še prinašal velik dobiček, so mu rekli zeleno zlato in od tod ime fontane. Sicer pa prav zelene kobule, ko tehnološko dozorijo, poskrbijo, da ima pivo iz hmelja, pridelanega v Savinjski dolini, značilen aromatičen okus, ki ga cenijo pivopivci povsod po svetu.
Iz savinjskega hmelja
Čeprav si ljudje ob izrazu fontana po navadi predstavljajo neusahljiv vir, to ne pomeni, da se bo mogoče v žalski pivski fontani odžejati ob vsakem času in ob vsaki uri in da bo pivo kar samo teklo iz pip. Morda si je kdo tega želel, a napiti, kaj šele opiti, se bo težko. In temu fontana niti ni namenjena. V Žalcu želijo z njo pokazati, da premoremo v Sloveniji veliko vrst različnih piv, ki jih varijo pivovarji v manjših, zasebnih pivovarnah. Pivo pa pivu ni enako ne po okusu ne po barvi, kaj šele po aromi. Edini pogoj, da neko pivo priteče iz ene od za zdaj trenutno petih pip, pa je, da je pridelano iz savinjskega hmelja. V spominski vrček za šest evrov (oblikoval ga je žalski umetnik Oskar Kogoj, izdelujejo pa jih v Steklarni Hrastnik) si bo mogoče natočiti največ pol litra piva, petkrat po en deciliter iz vsake pipe. Vrček je opremljen s spominskim čipom, zato zloraba ni mogoča. Pa tudi pipe oziroma točilni sistemi se iz zemlje dvignejo le takrat, ko do fontane pristopi pooblaščena oseba in jih aktivira z avtorizacijsko kartico.
Trenutno v Žalcu ponujajo v pokušino temno pivo kukec lastne proizvodnje, ki so ga doslej ponujali le v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu (mimogrede, Simon Kukec je bil začetnik pivovarstva pri nas), pa temno kovaško pivo hotela Pod Roglo, medeno svetlo pivo kratochowill, bakreni medium ale adam ravbar ter maximus imperial pivovarne Vizir. Že omenjena piva so prve pokuševalce navdušila, a jih bodo v Žalcu tudi menjavali in jih dopolnjevali z novimi okusi, ko bodo petim dodali še tri točilne pipe.
Da bodo projekt nadgrajevali, je poudaril tudi župan, saj je to edini projekt, za katerega so zbrali neverjetnih 215.000 evrov donacij tako podjetnikov in gospodarskih družb kot posameznikov. In mnogi so zato nestrpno čakali na slavnostno odprtje, kjer so zbrani najprej prisluhnili odlomkom iz operete Radovana Gobca Hmeljska princesa v izvedbi Andreje Zakonjšek Krt, Tima Ribiča, Roka Šošterja, Primoža Krta, Danija Šlogarja in Irene Kralj pa tudi stand up komiku Tadeju Tošu. Kot je ob odprtju poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, je ta fontana res edinstven in unikaten produkt, ki bi lahko poleg domačih privabljala tudi obiskovalce iz tujine. Enako meni predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je dejal, da je za turiste vedno zanimivo nekaj, kar je posebno. »In ta fontana na tem območju bo nekoč pika na i in jo bodo prihajali občudovat od blizu in daleč,« je dejal.
Kaj pa hrana?
Res pa je, da objekt še ni dovolj, da bodo turisti množično drveli v Savinjsko dolino. Da bodo postali zanimiva destinacija, bodo morali postoriti še marsikaj. V prvi vrsti poskrbeti tudi za ustrezno kulinarično ponudbo, saj pivo na prazen želodec pač ne sede, četudi mnogi radi rečejo, da je pivo hrana in ne pijača. In morda je tako imenovani štangar tisti, ki bi bil lahko dobra izbira. Štangar v hmeljarstvu ponazarja krepkega moža, ki spomladi postavlja štange, po katerih se nato ovija hmelj, v kulinarični ponudbi pa naj bi bil klobasica v kruhovem testu ali žemljici z različnimi dodatki, kot so namazi iz hmelja in podobno. Fontana je zasnovana kot hmeljska kobula, izražena v dveh polkrogih oziroma fontanah, pivski in vodni. Na zunanjih stenah je nameščena oksidirana bakrena čipka, ki simbolizira pivsko peno, pod zemljo oziroma betonsko ploščo pa je strojnica, v kateri je vsa potrebna tehnična oprema za njeno delovanje, ki je plod znanja domačih strokovnjakov.