NOVO MESTO – Ste danes že pomislili na svoje srce? Na to, kako nanj vpliva divji tempo, ki nam ga narekuje sodobno življenje? Naša najpomembnejša mišica v telesu ni večja od stisnjene pesti, a na dan prečrpa 9000 litrov krvi. Stres, hrana, škodljive razvade in pomanjkanje gibanja se slej ko prej poznajo tudi na srcu in ožilju, zato ni čudno, da so bolezni srca in žilja v razvitih državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti.
Tudi srce ima svoj svetovni dan, zaznamujemo ga 29. septembra v kar 120 državah sveta, v katerih živi več kot dve milijardi ljudi, aktivnosti, s katerimi želijo izpostaviti pomen preventive in zdravega življenjskega sloga, predvsem pa prispevati k zmanjšanju bolezni srca in ožilja, pa potekajo že prej.
Ena najbolj aktivnih slovenskih podružnic Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino, je minulo soboto pripravila jubilejni 20. pohod Za srce, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot 200 pohodnikov. Vreme je bilo naklonjeno hoji, a udeležbo je zdesetkala zgodnejša trgatev, vinogradi, med katerimi sta speljani tradicionalni Andrijaničeva in Štuljeva pot, so bili polni trgačev.
Ob tej priložnosti je predsednik dolenjsko-belokranjske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Franci Borsan izrazil veselje ob pričakovanju nove pridobitve v novomeški bolnišnici: »Še to jesen bo začel delovati katetrski laboratorij, kar pomeni, da bo našim srčnim bolnikom, teh je od 1000 do 1300 na leto, ki morajo zdaj po vsej Sloveniji hoditi na storitve teh laboratorijev, to omogočeno v domači zdravstveni ustanovi. Bolnišnica je zagotovila in uredila prostore, pridobila in usposobila strokovni kader, da bo izvajal kakovostne storitve, ministrstvo za zdravje pa je zagotovilo milijon evrov za nakup opreme. To zdaj že montirajo, zdravstvena zavarovalnica pa je privolila, da bo plačala razširitev kardiologije. To je velik napredek za bolnišnico in za prebivalce Dolenjske in Bele krajine!«
Sicer pa se na Dolenjskem in v Beli krajini približujejo koncu projekta, s katerim želijo do leta 2018 za tretjino zmanjšati umrljivost in invalidnost zaradi bolezni srca. »Po vseh 15 občinah so imenovani prvi posredovalci ob zastoju srca, poteka njihovo izobraževanje, hkrati pa smo izvedli izobraževanja laikov na številnih predavanjih, kjer so se podučili, kako ravnati ob zastoju srca, in to kjer koli. Treba je namreč premagati strah in tremo ter znati pravilno pristopiti in ponuditi prvo pomoč, saj so prve minute odločilnega pomena za okrevanje. Predvidevali smo tudi 190 zunanjih AED-defibrilatorjev, danes smo pri montaži 150., torej smo dosegli 80-odstotno pokritost. Slabše je le s sprejemom aplikacij iHELP na pametnih telefonih, a tudi to se premika na bolje. Naši cilji bodo uresničeni do konca leta ali v začetku prihodnjega, in tako bomo edini in prvi v Sloveniji, ki bomo na tak način zagotovili večjo varnost našim prebivalcem,« je zadovoljen Borsan, ki društvo vodi vseh 20 let, od ustanovitve.
Ker začetek srčno-žilnih bolezni ni boleč in poteka brez opozorilnih znakov, so ljudje, ko se prvič odpravijo k zdravniku zaradi določenih težav, ki bi lahko nakazovale na srčno-žilne bolezni, dostikrat presenečeni nad meritvami krvnega tlaka, srčnega utripa, saturacije, holesterola, trigliceridov, sladkorja v krvi, obsega pasu, posnetkov EKG, saj slabih rezultatov ne pričakujejo. |
Znižajmo tveganje za infarkt Hoja je primerna za vsakogar. Kdor se vsaj dvakrat na teden giblje več kot 20 minut, za četrtino zniža tveganje za srčni infarkt. Idealne so vzdržljivostne zvrsti športa, vse bolj pribljubljena pa je nordijska hoja, saj je zaradi palic v vadbo vključenih več mišic. |
