Namesto brošur bi lahko učencem dali 250.000 malic

LJUBLJANA – Na dan slovenske prehrane, 16. novembra, je večina učencev osnovnih šol in vrtcev v državi ostala brez tradicionalnega slovenskega zajtrka. So jim pa učiteljice po nalogu šolskega in kmetijskega ministrstva razdelile magnetke in brošure, kako se zdravo prehranjevati.

Lani prvi, medijsko močno odmeven tradicionalni slovenski zajtrk se je tako že v drugo sprevrgel v gnilo jajce, v popolni kranjski šnops projekt, ki z zavestjo o slovenskem in doma pridelanem nima nobene zveze. Ministrstvo je namreč za plakate, brošure in magnetke zapravilo najmanj 30.000 evrov. Če upoštevamo, da se je administrativno s tem ukvarjala množica ljudi v državnih službah po ministrstvih in uradih, je samo priprava na tradicionalni slovenski zajtrk, sklepamo, stala 200.000 evrov. Priprava na zajtrk, ki ga ni bilo. S tem denarjem bi lahko otrokom postregli 250.000 malic! Četrtina otrok v Sloveniji pa živi v revščini.

Lačni želodčki otrok ne prebavijo papirja

Slovenski zajtrk je sestavljen iz kosa črnega kruha, svežega domačega masla, domačega medu, ki so ga nabrale naše avtohtone čebele kranjske sivke, skodelice domačega mleka in jabolka, po možnosti carjeviča. Doma smo ga nekajkrat pripravili, v resnici se okusi naštetih stvari v ustih lepo združujejo, ne vem pa, koliko je res vseslovenski in zdrav. Ampak v nekaj je treba verjeti, mar ne?

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga ni bilo, je pripravljala praktično vsa država, nazadnje so 16. novembra tudi ministri hodili naokoli, predsednik Danilo Türk pa je obiskal vrtec. Posnetek, na katerem predsednik zvedavim otrokom z odprtimi usti maha skozi okno, je ..., huuh, to sem že nekje videl ... Na spletni strani Sindikata za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo Slovenije (Sviz) pa se je s pismom oglasila učiteljica, zgrožena nad ministri, ki so otrokom natisnili kar tri brošure o zdravi prehrani, zraven pa jim podarili magnetke, medtem ko jim zajtrka niso postregli. Še huje, administrativno pripravo zajtrka, brošure in magnetke so mastno plačali, medtem ko so šolam prepustili nabavo medu, masla, mleka in jabolk.

Učiteljica je v pismu namignila, da bi lahko ministrstvo gradivo o zdravem prehranjevanju poslalo po elektronski pošti, učiteljice pa bi ob pristnem črnem kruhu, sladkem medu in jabolku lahko spregovorile z otroki o tem, kako pomembno je zajtrkovati, o zdravi prehrani in tako dalje.

Učiteljica odločno zapiše: »... srečujem se tudi z lačnimi otroki, ki v podaljšanem bivanju in varstvu vozačev včasih tako s slastjo jedo tisto, kar smo jim prihranili od malice, da imam občutek, da jedo za popoldansko zalogo.«

Želodčki ne odpuščajo

Po navedbah kmetijsko-okoljskega ministrstva so lani v vrtce in osnovne šole peki, kmetje pridelovalci hrane in čebelarji za slovenski zajtrk dostavili več kot 19.000 kg kruha, 2600 kg masla, 53.600 litrov mleka, 3220 kg medu in 32.000 kg jabolk. Vrednost živil je ocenjena na več kot 100.000 evrov, medtem ko so trgovci zagotovili distribucijo živil po vsej Sloveniji.

Po mnenju uradnikov ministrstva je bil projekt logistično in vsebinsko zelo zahteven, koordinirala pa ga je medresorska delovna skupina.

Na vprašanje, zakaj niso denarja za brošure, plakate in magnetke namenili za zajtrk, smo v uredništvo prejeli naslednji odgovor: »Moramo poudariti, da ministrstvo že zdaj izvaja določene ukrepe po šolah in tako pomaga do hrane otrokom; gre za projekta šolsko sadje in šolsko mleko. Zato pri projektu TSZ ne moremo primerjati aktivnosti, kot je obveščanje javnosti o pomenu hrane – kar je namen projekta, s tem da se otrokom za enakovreden znesek nakupi živila.«

Ravnateljice niso za zajtrk

Kje se je zalomilo? Na predlog medresorske skupine (ministrstva za kmetijstvo, šolstvo, zdravje in nevladne organizacije: čebelarska zveza, kmetijska zbornica, živilska zbornica, konzorcij mlekarstva) naj bi lanski donatorji in ponudniki živil v letošnjem letu za TSZ prodali živila po lastni ceni, kar pomeni ceno stroška, da jabolko zraste, pri čemer kmetu ne ostane nič, dela zastonj, poleg tega pa nosi stroške transporta in embalaže. Kot smo izvedeli, se je večina pridelovalcev s predlogom strinjala, pri čemer moramo poudariti, da so neredki otrokom preprosto podarili jabolka, mleko in druge sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Sklep ministrstva za finance je bil, da lahko javni zavodi (šole in vrtci) kupijo slovenska živila za TSZ brez javnih naročil in plačajo neposredno ali iz blagajniškega maksimuma ali direktno z nakazilom.

Vsi javni zavodi, se pravi šole in vrtci, so prejeli seznam potrjenih lanskih donatorjev in še baze podatkov z dobavitelji slovenskih živil.

In zdaj ključno! Javni zavodi - šole v posameznih regijah pa naj bi se v »izjemno zahtevnem projektu« same odločile, ali bodo izvedle zajtrk ali ne in kdo jim bo dobavil živila. Seveda je nastal popoln kaos. Šole in vrtci v Prekmurju so stvar vzeli zares in, kot smo izvedeli, so zajtrk otrokom ponudili kar v 90 odstotkih šol in vrtcev, v kranjski regiji naj bi se z domačim maslom in medom sladkalo slabih 60 odstotkov otrok, medtem ko je v Ljubljani tradicionalni slovenski zajtrk organiziralo 40 odstotkov šol in vrtcev. Ljubljanske ravnateljice in ravnatelji torej, ki vodijo šole najbogatejših staršev v državi, prenekateri so zaposleni prav na ministrstvih, ki bi zlahka odšteli 80 centov za zajtrk, v domačem kruhu, medu in maslu ne vidijo smisla. Na kmetijskem ministrstvu sicer trdijo, da je projekt uspel.

Kranjski 
šnops projekt

Privoščili si bomo neumestno pripombo: če bi cerkev vodila svoje župnije tako kot ministrstva šole znotraj TSZ, cerkve že zdavnaj ne bi bilo več.

Poklicali smo tudi ravnatelja OŠ Prule Dušana Merca, ki nam je takoj povedal, da se na njegovi šoli ne gredo slovenskega zajtrka.

»Gre za popolno neumnost, kranjski horuk šnops projekt nekaterih lobijev, čebelarjev in podobnih, ki nam prodajajo štorije o slovenski zavesti.«

Opozarja, da projektu preprosto ne more verjeti: »Kako naj verjamem, da so jabolka slovenska, da je med slovenski? Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk nima nobene zveze s šolo in izobraževanjem. Nisem za to, da šola postane pitališče neke nacionalne iznakažene politike ozaveščanja. Zakaj bi kupil slovenski med, slovenska jabolka, če so dražja, in ravnal neekonomično?« se sprašuje Merc.

Na kmetijskem ministrstvu so nam namignili, da so zdaj vse osti medijev uperjene v kmetijsko ministrstvo, ki po logiki stvari res ne more biti odgovorno za delovanje šol in vrtcev, za to imamo šolsko ministrstvo. Če že, bi morali vsi otroci na vseh šolah in vrtcih, do zadnjega, dobiti zajtrk.