KOPER – Velikih klobučnjakov, ki so v zadnjih dneh v Tržaškem in Koprskem zalivu parali živce ribičev in njihove mreže, je vse manj. Po predvidevanjih bo ta vrsta meduz, katerih premer dosega do pol metra, v naslednjih dveh mesecih povsem izginila. Jo bodo v pomladanskih in poletnih mesecih nadomestile druge vrste, značilne za severni Jadran, kot so uhati klobučnjak, kompasna meduza in mesečinka? Slednje se zaradi pekočega ožiga najbolj bojijo kopalci in turistični delavci. »Po podatkih, ki jih imamo od morskih biologov iz Hrvaške, se letošnjo kopalno sezono ni bati množičnega pojava mesečink. Toda vse napovedi so zelo tvegane, kajti pojavnost vsi inštituti zaradi omejenih denarnih sredstev spremljamo izključno v neposredni bližini obale, kaj se dogaja na odprtem morju, nimamo dovolj zanesljivih podatkov. Sama ne morem z vso gotovostjo zatrditi, da nadležnih mesečink letos poleti v Jadranskem morju in v njegovem najsevernejšem delu ne bo,« je previdna dr. Alenka Malej iz portoroške morske biološke postaje nacionalnega inštituta za biologijo.
Malejeva je ena največjih poznavalcev in raziskovalcev življenja meduz, cvetenja morja in pojava sluzi oziroma alg pri nas. Z monitoringi je povezana z morskimi biologi iz vsega sveta. »Letošnji masovni pojav velikih klobučnjakov ni nobeno presenečenje. V Sredozemskem morju, kamor sodi tudi Jadransko morje, v Črnem, Baltiškem in Severnem morju in okoli Japonske je pojav meduz vedno bolj množičen. Zakaj, je težko preprosto razložiti. Meduze so stalne prebivalke morja, ki se ob ugodnih razmerah ohranijo kot polipi, ti pa z oploditvijo zrastejo v meduze. Veliki klobučnjaki imajo sezonski značaj. Največje osebke najdemo med novembrom in februarjem, njihovo število pa iz leto v leto niha. Letošnje leto bi lahko primerjali z letoma 2004 in 2010,« pravi Malejeva in pri tem ne pozabi omeniti, da so za raziskovalce precej koristni podatki, ki jih dobivajo od ribičev.
Zapacane mreže
Ti pritrjujejo, da so veliki klobučnjaki sezonski pojav, s katerimi imajo največ težav v zimskih mesecih. Veliki klobučnjaki se ulovijo v stoječe in povlečne mreže in jih zapacajo. Zaradi svoje teže, saj vsebujejo skorajda 96 odstotkov vode, je dvigovanje mrež skorajda nemogoče oziroma močno oteženo. Zaradi zapacanosti mrež pa se vanje ne ulovijo ribe. Ob množičnem pojavu se ribiči raje ne odločajo za ribolov z mrežami.
Masovnemu pojavu velikih klobučnjakov ponavadi sledi pojav uhatega klobučnjaka, ki ima manjši in rahlejši klobuk in ribičem ne povzroča toliko težav. V severnem Jadranu se pojavlja še kompasna meduza in v poletnih mesecih morske cvetače. Vse te vrste meduz za človeka, ki pride v stik z njimi, niso nevarne, saj povprečen človek ne občuti pekočega ožiga. Povsem drugačen je neposredni stik z majhno mesečinko. Po informacijah, ki jih ima Malejeva, so pozimi večji pojav mesečink opazili okoli Neaplja, lani pa v Španiji in zahodnem delu Sredozemskega morja.
In kaj vpliva na čedalje bolj množičen pojav meduz na svetu? »Meduze zelo hitro rastejo. Hranijo se s planktonom ter z ikrami in ličinkami nekaterih vrst rib. Eden od razlogov za ta čedalje pogostejši pojav je tudi prelov rib, s čimer imajo meduze več razpoložljive hrane. Z meduzami se hranijo nekatere vrste rib in želv, zmanjšanje števila teh populacij zato omogoča razbohotenje meduz,« je na poljuden način razložila Malejeva in dodala, da zaradi čedalje večje razširjenosti meduz lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo, da se bomo namesto z ribami začeli prehranjevati z meduzami. »Sliši se neverjetno, vendar to že počno v državah Daljnega vzhoda, predvsem na Kitajskem, v Japonski, Tajski, Maleziji in Indoneziji. V teh državah meduze lovijo v prehranske namene, na Kitajskem pa jih že nekaj časa gojijo v morskih rezervatih in bazenih. Ne vem, če se bo pojav meduz tako širil, bi morali začeti razmišljati o ulovu in gojenju meduz tudi pri nas,« pravi Malijeva, ki je na svojih potovanjih po Daljnem vzhodu tudi sama poskusila pripravljene meduze. Pravi, da njihov okus nekoliko spominja na žvečilni gumi, vsebujejo pa veliko beljakovin.
Meduze kot poslastica
Leta 2009 so samo na Kitajskem za prehrano nalovili več kot 223.000 ton meduz, dodatnih 63.000 ton so jih vzgojili. V drugih daljnovzhodnih državah so vzgojili dodatnih 85.000 ton meduz. Citat Poudarek
