Namesto božične smreke uvedli novoletno jelko

LJUBLJANA – Pošta Slovenije je že po tradiciji pred božično-novoletnimi prazniki izdala znamke, ki jih bomo lepili na praznična voščila. Nekaj tradicije in veliko sodobnosti so osnovne značilnosti štirih znamk s podobo novoletne jelke (nominala A), svete družine (B), snežaka (C) in jasli (C).

»Zimzeleno rastlinje, mlado žito v posodah, orehi, jabolka in smrečice, ki so pogosto visele izpod stropov (kmečkih) hiš z vrhovi navzdol, so prastare oblike krašenja bivalnih okolij v božičnem prazničnem času,« pravi prof. dr. Janez Bogataj. »Postavljanje okrašenih božičnih smrek ali božičnih drevesc je mlada šega, ki je bila na Slovenskem še sredi 19. stoletja popolnoma neznana. Tudi drugod po Evropi se je pojavila razmeroma pozno, šele v drugi polovici 17. stoletja, na protestantskem nemškem severu. Sto let pozneje se je začelo uveljavljati božično drevo z okraski in darili. Najstarejše poročilo o postavitvi božičnega drevesca na Slovenskem je iz leta 1845 in navaja, da je prvo postavil iz Nemčije priseljeni gostilničar in pivovar v svoji gostilni pri Zmajskem mostu v Ljubljani. Še leto prej poročilo v Kmečkih in rokodelskih novicah navaja, da nikomur na Kranjskem ni še nič znanega o božičnem drevescu …«

Po ukinitvi javnega praznovanja božiča po koncu druge svetovne vojne je bila za novoletno praznovanje uvedena novoletna jelka, pravi dr. Bogataj. »Ta je na začetku dala tudi poimenovanje praznovanju, ki je v zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja uvedlo izumljen lik dedka Mraza. Kljub določitvi novega drevesa (tj. jelke namesto smreke) in imena praznika so ljudje postavljali v svoja bivalna okolja in na javna mesta predvsem smreke in tako je ostalo vse do danes.«

Praznovanje novega leta s silvestrovanjem je mlad kulturni pojav, ki se je množično uveljavil šele na začetku 20. stoletja. »Razširil je božično praznovanje še na zadnji dan starega in prvi dan novega leta,« pojasni slovenski etnolog. »Predvsem v mestih so se začela razvijati bučna silvestrovanja s plesi, nastopi in slovesnimi pojedinami. V vaseh so silvestrovanja začela postopoma pridobivati pomen šele po koncu druge svetovne vojne. Praznovanje novega leta je uvedlo tudi izražanje dobrih želja v pisni obliki. Sreča in zdravje sta bila temeljni vsebini, ki sta se obdržali vse do današnjega časa, ko je izražanje želja povezano tudi z drugimi vsebinami, namenjenimi posameznikom in skupinam, njihovemu zdravju in drugim dobrim željam, predvsem pa miru v svetu. Izražanje novoletnih voščil je že na prehodu iz 19. v 20. stoletje ustvarilo vrsto srečenosnih simbolov, ki so bili hkrati značilni za zimski čas. Med njimi je bil tudi snežak – dobrodušna figura iz snega in nekaterih predmetov iz človekovega bivalnega okolja. Lik snežaka se je ohranil vse do danes.«

Na znamkah so oblikovalci tokrat dvakrat upodobili Kristusovo rojstvo, med drugim podobo, ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani. »Gre za delo Jezusovo rojstvo neznanega štajerskega slikarja,« pravi dr. Bogataj. »Nastalo je okoli leta 1435. To je bilo vsekakor v času, ko še ne moremo govoriti o jaslicah, če ne upoštevamo strokovno ovrženih domnev, da naj bi ene prvih jaslic postavil že Frančišek Asiški s svojimi sobrati. Slikarske upodobitve Jezusovega rojstva so torej najstarejše vizualizacije enega ključnih dogodkov in praznovanj v krščanstvu. Čeprav nekateri kot jaslice upoštevajo tudi slikarske upodobitve, to seveda ni točno, saj so jaslice aranžirana figuralna prizorišča, ki prikazujejo Jezusovo rojstvo z vso ikonografijo, ki spremlja v Bibliji zapisan dogodek. Na znamki prikazana upodobitev povzema evangelijsko sporočen dogodek Jezusovega rojstva. Kristus je obdan z žarki, pred njim kleči njegova mati Marija, v ozadju pa gleda proti gledalcu oče Jožef, ki ima na glavi kapuco. Delo je tabelna slikarija, in sicer kot notranji del desnega oltarnega krila.«