Največjo saher torto na svetu spekli v Ljubljani

LJUBLJANA, DUNAJ – V okviru Dunajskih dnevov v Ljubljani so včeraj popoldne na Tromostovju sredi prestolnice Sacherjevi mojstri izdelali in razrezali največjo originalno saher torto (Original Sacher-Torte) na svetu. Gre morda za najslavnejšo slaščico na zemeljski obli sploh! »Okus Dunaja« pravijo temno rjavi saherici, ki jo je leta 1832 prvič izdelal slaščičarski vajenec Franz Sacher.

Zgodba govori sama zase. Takratni avstrijski kancler, knez Klemens Wenzel von Metternich, se je nekega dne oglasil v dvorni kuhinji in glavnemu kuharju naročil prestižno slaščico za visoke goste – tuje državnike. »Pričakujem, da me ne boste osmešili,« je menda rekel absolutist. Pa se je zgodilo, da je tik pred zdajci glavni kuhar zbolel, in nalogo je moral izpeljati mladi vajenec Sacher, ki je delal v kuhinji šele drugo leto. No, kneza ni razočaral in gostom so ponudili rjavo saherico s stepeno smetano brez sladkorja.

Od Pauline do Sisi

Znan je le splošni recept originalne saher torte, podrobnejši recept, ki je ključen za okus, barvo..., pa hranijo v sefu družine, ki je lastnica hotela Sacher na Dunaju. V celoti ga poznajo trije slaščičarji, vsi drugi zaposleni pa le delčke.

Današnji recept za t. i. Original Sacher-Torte, se pravi čokoladno torto z mareličnim polnilom, je sofisticiral najstarejši Sacherjev sin Edvard, ki je kot vajenec delal v slaščičarni Demel, kjer so prvi stregli originalno saherico. Med drugim princesi Pauline von Metternich, cesarici Sisi, med drugo vojno pa tudi Hitlerjevi simpatiji Henrietti von Schirach. Leta 1876 je Edvard odprl svoj Hotel Sacher, kjer je saherica tudi danes paradna specialiteta.

Po drugi svetovni vojni je izbruhnila kratka vojna med družinama okoli originalnosti torte in pravice do imena. Z zunajsodno poravnavo sta se lastnika dogovorila, da Hotel Sacher uporablja ime Original Sacher-Torte, medtem ko Demel uporablja trikotnik z imenom Eduard Sacher-Torte. V manufakturi Original Sacher-Torte na Dunaju je danes sicer zaposlenih 40 ljudi, 15 slaščičark in slaščičarjev ter 25 sodelavk in sodelavcev na področju pakiranja in pošiljanja.

Kot smo izvedeli, na leto pripravijo kar 360.000 kosov originalne saher torte. Eno tretjino prodajo v kavarnah, restavracijah in hotelih na Dunaju, v Salzburgu, Innsbrucku, Gradcu, drugo tretjino v trgovinah – celo v letališki v Frankfurtu –, preostalo pa po pošti po vsem svetu.

Pomembna 
je čokolada

Sredi Ljubljane je šest slaščičarjev pripravljalo originalno saherico velikanko od jutra pa do treh popoldne, ko so nanesli zadnji čokoladni premaz. Za 600-kilogramsko sladico so porabili 2000 jajc, 50 kilogramov moke in masla, 40 kilogramov kristalnega sladkorja in sladkorja v prahu, zraven pa 45 kilogramov različnih vrst čokolade, približno 80 kilogramov marelične marmelade in 200 kilogramov glazure. Kot rečeno k originalni saherici postrežejo tudi stepeno smetano, ki so jo natepli 300 litrov.

Slaščičar Alfred Buxbaum nam je pokazal nekaj svoje spretnosti, ko je med prsti za šalo obračal slaščičarski nož, posebej oblikovan za nanašanje tekočih premazov.

Mimogrede smo direktorja podjetja Sacher na Dunaju Matthiasa Winklerja povprašali, koliko se okus današnje saherice razlikuje od izvorne, kakršno je pripravil Franz Sacher.

»Osnovni recept je povsem enak. Ključ sladice Franza Sacherja pa je bil v čokoladi, ki je bila tiste čase redka in zelo dragocena.«

Pa vendarle, danes ne živimo kot nekoč. In sladice, ki so našim dedom in babicam prijale, denimo orehova potica, moramo danes jesti previdno, saj so malce težke. S saherico naj ne bi bilo tako, meni Winkler: »Ob originalni saherici doživimo polni okus čokolade, a ni težka, da bi morali po zaužitem kosu dve uri počivati. Lahko jo mirno pojemo, spijemo kavo in gremo naprej na delo.«

Nekaj po peti uri sta ministrica za finance, gospodarstvo in mednarodne zadeve mesta Dunaj Renate Brauner in ljubljanski župan Zoran Janković slavnostno prerezala torto, dovolj je je bilo za vse obiskovalce in naključne mimoidoče.