Največji slovenski nateg

LJUBLJANA – Na nas se je obrnil bralec, ki je samozaposlen. Slišal je namreč, da samostojni podjetnik ne potrebuje poslovnega računa, ampak je dovoljeno imeti navadnega. Ker ima sam poslovni račun in ga to na leto stane nekaj manj kot 150 evrov, ga zanima, ali to drži. Na delavnici, na katero je bil napoten prek Zavoda RS za zaposlovanje, saj je prejemnik subvencije, jim je namreč prišel predavat med drugimi tudi zaposleni iz ene od bank (samo iz ene banke), ki jim je razložil, da pri njih dobijo najcenejši poslovni račun. Če drži, da poslovnega računa ne potrebuje, se bralec vprašuje: »Zakaj te nategne že zavod za zaposlovanje, ki bi moral ljudem pomagati?«

S tem vprašanjem smo se obrnili na Zavod RS za zaposlovanje, na njihov odgovor še čakamo.

37. člen Zakona o davčnem postopku ZDavP-2 določa, da
– morajo imeti subjekti vpisa v poslovni register Republike Slovenije pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun;
– samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun.

Davčna: Odvisno je od banke

Jasno so nam na vprašanje, ali samozaposleni v s. p. potrebuje poslovni račun ali je dovolj navadni TRR, odgovorili iz Davčne uprave RS (Durs): »Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12 in 94/12) v tretjem odstavku 37. člena določa, da morajo samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno izvajajo dejavnost (v nadaljevanju: podjetniki), imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. Pomembnost ločenosti računa je utemeljena na enakosti obravnavanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v primerjavi s pravnimi osebami in z drugimi fizičnimi osebami, in sicer tako z vidika zagotavljanja transparentnosti poslovanja kot tudi z vidika javnosti podatkov o transakcijskih računih.«

Torej, da je treba imeti poslovni račun, ne drži. V nadaljevanju pojasnjujejo, da so banke sicer dolžne Ajpesu posredovati podatke o imetnikih transakcijskih računov v skladu z določbami Akta, kar pomeni, da morajo banke pridobiti od uporabnika podatek o funkciji računa.

»To pa ne pomeni, da mora uporabnik na podlagi navedenih določb Zakona o plačilnih storitvah in sistemih ali na podlagi določb ZDavP-2 odpreti določen transakcijski račun. Določanje pogojev vodenja transakcijskih računov spada v zasebno področje delovanja bank, ki ga navedeni predpisi ne urejajo. Banke same določajo pogoje poslovanja in zato lahko različno urejajo pogoje vodenja transakcijskih računov, ki se nanašajo na osebne finance oziroma poslovne finance uporabnika. Če je pri posamezni banki mogoče odpreti transakcijski račun, ki je v skladu s poslovanjem banke sicer namenjen osebnim financam, za namen poslovnih financ, to ne predstavlja kršitve davčne zakonodaje glede dolžnosti vodenja ločenih transakcijskih računov,« so še pojasnili iz Dursa.

Durs kazni ne napiše

»Menimo, da bi moral komitent banki povedati, za kakšen namen bo uporabljal transakcijski račun. Kadar je račun namenjen poslovanju oziroma opravljanju dejavnosti, mora banka zagotoviti njegovo javnost, s čimer se zasleduje načelo transparentnosti,« so dodali v Dursu. Opozorili so še: »Ker Zakon o davčnem postopku zahteva le ločenost računov, zavezanci s strani Durs ne bodo kaznovani, če imajo za namene opravljanja dejavnosti odprt ločen osebni transakcijski račun in ne poslovnega.«

Banke izkoriščajo

Kristinka Vuković iz računovodskega podjetja Unija pa je v svojem mnenju pojasnila: »Transakcijski računi so urejeni z  Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Zaradi tega zakona ne bi bilo treba odpirati ločenega računa, vendar je to potrebno zaradi davčnega postopka. Zakon o davčnem postopku govori o ločenem TRANSAKCIJSKEM računu, ne pa, da je to poslovni račun. Zdi se, da to dejstvo (potreba po ločenem računu) banke izkoriščajo v svoj prid, saj praviloma oglašujejo, da mora podjetnik za potrebe poslovanja odpreti ločen poslovni račun, za vodenje katerega  pa so stroški znatno višji kot od vodenja osebnega računa.« Pri tem pa opozarja, da to na svoji spletni strani piše tudi Ajpes.

»V izogib višjim bančnim stroškom nekateri mikro podjetniki resda odpirajo ločen račun, ki pa je kar osebni račun, torej imajo dva osebna računa, enega za svoje zares zasebno življenje in enega za svojo dejavnost. Menim, da z vidika zakona o davčnem postopku s tem ni nič narobe, saj so za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti dejansko odprli ločen TRANSAKCIJSKI račun. Davčni postopek ne ločuje med poslovnim, osebnim in ne vem kakšnim poimenovanjem računa še, zahteva zgolj, da se za poslovne namene uporablja ločen račun,« še pojasnjuje gospa Vuković. Pri tem pa dodaja, da razume, kakšne administrativne težave imata najbrž Ajpes in davčna uprava pri osebnih računih podjetnikov, vendar to ne sme biti problem davčnih zavezancev.

»Iz zakona ZPlaSS je mogoče še razbrati, da zakon operira zgolj s pojmom transakcijski račun, ne pa tudi s pojmi osebni račun, podjetniški račun, poslovni račun in kar je še teh izrazov, ki jih srečamo pri bančnih okencih.« (Kristinka Vuković, Unija)

Vukovićeva je dodala še, da poleg zakonskega besedila, ki določa le, da morajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, odpreti transakcijski račun (in ne izrecno poslovni račun), podkrepi njeno utemeljitev tudi:

a) Dne 21. decembra 2012 je Davčna uprava RS na svoji spletni strani objavila dokument Brez globe samo s prijavo transakcijskega računa, kjer je z odebeljenim tiskom izpostavila:
»Še to, vsak samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, mora imeti za namen opravljanja dejavnosti odprt ločen transakcijski račun.«

b) Vlada Republike Slovenije je v svojem zadnjem  gradivu o spremembah zakona o davčnem postopku zapisala: »Pojem transakcijski račun je definiran v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Transakcijski račun je plačilni račun, ki ga odpre banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij in za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika. Denarna sredstva na transakcijskem računu se štejejo kot vpogledni denarni depozit. /.../ Z davčnopravnega vidika mora imeti poslovni subjekt bančni račun in prek njega poslovati (sicer stori davčni prekršek), vendar ne nujno pri banki v Sloveniji /…/ Namen 36. člena ZDavP-2 je omejevanje gotovinskega poslovanja /…/«