Muzej obsega več kot 1000 kvadratnih metrov popolnoma obnovljenih prostorov, ki z najsodobnejšo muzealsko tehnologijo obiskovalca pobliže seznanja z zgodovino Postojnske jame, njenimi geološkimi značilnostmi, skrivnostnim živalskim in rastlinskim svetom, zlasti pa obiskovalca preseneti z nekaj posrečenimi eksponati, denimo kočijo na železnici, kjer jamski porivač, se pravi možakar, ki potiska damo, oblečeno po zadnji modi z bordo rdečo obleko in velikim klobukom iz časa avstro-ogrske monarhije. Da, v Postojnski jami je vlakec vozil že ob koncu 19. stoletja in velja za prvi jamski vlak na svetu.
Kot nam je povedal Igor Blažina, sodelujoči pri nastajanju muzeja, sta celotna prenova in ureditev muzeja stala 2,5 milijona evrov, pri čemer je bilo za 220.000 evrov evropskih sredstev, preostalo je neposredno financirala Postojnska jama. Trenutno bo v muzeju zaposlenih pet ljudi, s čimer bodo zagotovili vodstvo po razstavi: »Pripravljamo pa tudi samostojno avdiovodstvo v 15 jezikih, tako kot v jami.«
Lani je Postojnsko jamo obiskalo 620.000 turistov, od leta 1819 pa 36,000.000 ljudi. Med njimi cesarji, princi in predsedniki držav.
Kot je poudaril Blažina, letos na razstavi pričakujejo kakšnih 70.000 ljudi, odprta bo vse dni v letu; poleti med 9. in 18. uro, pozimi pa od 10. in 15.
Arhitekturno so stalno razstavo sprojektirali v podjetju Delavnica, d. o. o., znanstvenogeološki del je uredila dr. Nadja Zupan Hajna, za prestalo vsebino in organizacijo pa so skrbeli Katja Dolenc Batagelj, Ksenja Dvorščak, Sabina Paternost in Igor Blažina.
Razstavo so slavnostno odprli ob 11. uri, ko sta človeški ribici napovedali prihod cesarskih gasilcev, ki so pred sto in več leti gasili požar v vasi. Serca barjanskega konjarja Marjana Terčka sta se na komando zaustavila pred množico, razpeljali so cev in za poganjalo ročne brizgalne je poprijel tudi predsednik upravnega odbora Marjan Batagelj, ki je leta 2012 obudil staro idejo o stalni razstavi o krasu iz leta 1904 tudi s sodelavci tudi izpeljal projekt.
Gasilci so pogasili, za njimi so se v starodobnikih pripeljale dunajsko okrancljane dame iz društva Roze Klementine iz Portoroža, ki s preoblačenjem obujajo staro kulturo. Batagelj je v kratkem nagovoru namignil, da razstava sama po sebi ni biznis, a so se v podjetju zavedali, da jama to potrebuje, da s tem širijo svojo ponudbo.
Sicer je muzej zasnovan na treh nivojih. »Skozi razstavo se lahko sprehodite z rokami v žepu in boste zagotovo kaj odnesli, drugi nivo predstavljajo poglobljene vsebine in zapisi na panojih, tretji pa so informacije, ki jih pridobimo s tipkanjem po zaslonih na dotik, je povedal Blažina. Tudi na otroke seveda niso pozabili. Lahko se bodo igrali in ugibali, kdo živi v jami, izvedeli, da sta v njej nekoč živela jamski medved pa tudi pračlovek. Vredno pohvale in seveda ogleda. Izjemna dogodivščina je pogled v jamsko brezno, ki je v resnici igra ogledal.