SKRIVNOSTNO

Največ vina iz Slovenije v ZDA uvozi podjetje, ki ga ni na nobenem seznamu

Objavljeno 02. januar 2012 10.45 | Posodobljeno 01. januar 2012 17.32 | Piše: Irena Divković Milanović

Laureate Imports Company, največjega uvoznika slovenskih vin, je ustanovila Coca-Cola.

Čez lužo so uspešni tudi znani slovenski vinarji Kristančič, Erzetič, Simčič in Cvetko.(Foto:S.N.)

LJUBLJANA – Čeprav Laureate Imports Company uvaža v ZDA največ vina iz Slovenije, podjetja ne najdemo na nobenem uradnem seznamu, niti med slovenskimi podjetji, prisotnimi v ZDA, ki so našteta na straneh Veleposlaništva RS v Washingtonu, kot so Krka, Alpina, Lek USA, Kompas, Hidria ali Metal Ravne.

Zgodovine izvoza slovenskih vin na veliko tržišče ZDA ni mogoče spisati brez Laureata

Na ameriškem vinskem trgu je sicer nepopisna gneča, saj se zanj vsako leto poteguje čedalje več proizvajalcev iz Čila, z Nove Zelandije, iz Avstralije, Republike Južne Afrike, Evrope, v zadnjem času pa se zanj zanimajo še Kitajci. O preteklosti Laureata je mogoče prebrati v trgovskih registrih številnih zveznih držav. Podjetje je 19. maja 1979 kot podružnico ustanovila Coca-Cola na Floridi. Na spletni strani podjetja danes piše, da so poleti 2010 proslavili 31-letnico, povedo še, da je bil pred desetletji motiv Coca-Cole za ustanovitev zagotavljanje nekaterih poslovnih koristi gigantu, ki je takrat širil posel na evropskem jugovzhodu: od tam so začeli uvažati vino v ZDA, sami pa so na tisto območje dobavljali surovine za svoje izdelke. Coca-Cola je 1991. prodala Laureate Slovenijavinu, vodilnemu proizvajalcu vina v Sloveniji, ki je 2000. prevzelo vinsko klet Goriška brda na Dobrovem blizu meje z Italijo, tako je tudi ta vinska klet postala del lastniške strukture Laureata.

Slovenci svoji državi pravijo zelena zakladnica Evrope
 

V Slovenskih novicah objavljeni zapisi o premoženju slovenskih bogatašev bodo izšli v dopolnjeni izdaji knjige Kondo, kondo. Njeno osnovno različico, ki razgalja bogastvo elite iz bivše Jugoslavije, je mogoče kupiti na Hrvaškem v kioskih Tiska in Tisak Medie.

Na ameriško tržišče so lansirali vina z etiketo avia, ki se na spletni strani hvalijo s četrtstoletno kakovostjo, Američanom pa priporočajo, da ime izgovarjajo kot ahhhvia. V opisu dežele proizvajalca je opisano, da Slovenci svoji državi pravijo zelena zakladnica Evrope, Američani pa velikost države primerjajo s svojim Massachusettsom. V Goriških brdih 700 ljudi sodeluje pri proizvodnji visokokakovostnih vin in penin za izvoz. Vinska klet vsako leto obdela okoli 14.000 ton grozdja, da pa bi lokacijo trte približali ameriškemu kupcu, to primerjajo s sosednjim Colliem v Italiji. Kakovost vina pripisujejo sredozemskim vplivom in predvsem toplim tokovom z Jadrana. Kot tržni adut poudarjajo sivi pinot, ki se na ameriškem tržišču uveljavlja z neverjetno hitrostjo, prodajajo pa ga tako pod staro etiketo avia kot tudi novo traviato.

V Laueratu poudarjajo, da so vina avia z 200.000 zaboji vsako leto najbolje prodajana vina v ZDA iz vzhodne Evrope. Za kupce z večjimi pričakovanji ponujajo bagueri, vino v črni steklenici s pretežno črno etiketo. V ZDA so poslali tudi rebulo traviata 2008, ki je 2009. prejela zlato medaljo na tekmovanju WSWA v kategoriji novih belih vin. Leto pozneje je isto vino osvojilo še eno zlato medaljo, sivi pinot traviata pa bronasto. Slovenski uvoznik za ZDA pa čez lužo dobavlja tudi italijanska vina iz Scandiccija blizu Firenc.

Je tudi vino rodilo tajkune?

In ob takšnem prometu se tudi logično ponuja vprašanje, ali so ti dobičkonosni posli rodili tudi tajkune z dragimi nepremičninami. Ali lahko žlahtna kapljica ustvari takšno bogastvo kot, denimo, privatizacijske ali finančne špekulacije? Ali bodo marljive roke v Goriških brdih pustile za seboj premoženje, ki bo zadostovalo še za generacije izkoriščevalskih trgovcev v ZDA? Kot se je izkazalo, so ti posli mnogo bolj transparentni, kakor je sicer v navadi. Prva slovenska predstavnika v podružnicah Laureata v ZDA sta bila Ljubljančana Matevž Pengov in Lijana Fugina. Prvi je že 1988. v Ohridu objavil knjigo Izkušnje Slovina pri izvozu vina, zdaj pa vodi zasebno podjetje, ki izvaža vina v zahodno Evropo. Za časnik Finance je podrobno opisal, da je moralo Slovenijavino za ameriško tržišče usvojiti povsem drugačen koncept brendiranja, etiketiranja in pakiranja, denimo, steklenice, ki merijo 1,5 litra, iz intervjuja iz 2001. je mogoče sklepati, da je imel Pengov vse o marketingu in distribuciji v malem prstu. Diplomirana ekonomistka Lijana, znana kot Lili, je zdaj ljubljanska vaditeljica joge, ki jo izvaja že dvajset let.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: V Laureatu poudarjajo, da so vina avia z 200.000 zaboji vsako leto najbolje prodajana vina v ZDA iz vzhodne Evrope
 

Deli s prijatelji