Največ Slovenk bo dobilo rožo in objem

LJUBLJANA – Ko je moški spoznal, da žensk ne krasijo le njihovi čari, ampak tudi um, kar nekako sovpada s podelitvijo volilne pravice ženskam v začetku 20. stoletja, ponekod, na primer v Švici leta 1968 ali na Portugalskem leta 1974, pa se je to zgodilo še pozneje, je svet napredoval hitreje in dosegel domala fantastične tehnološke spremembe. Ko so si ženske slednjič le izborile enakovredno mesto v družbi ter se pridružile moškemu klubu, se je zgodil iz sociološkega vidika nemara najodločilnejši tektonski premik, kar jih je doživela naša civilizacija. Takrat se je zgodilo zlitje obeh umov, takrat je ženski del možganov tudi uradno, če hočete, trčil ob moškega.

In svet bi postal končno popoln, če ne bi ta premik tako presenetil – očitno nepripravljenega – moškega. Ki postaja vse bolj pomehkužen in infantilen, ki ne razume več svojega poslanstva v tisočletja dolgi prehranjevalni verigi, ki je svojo štafetno palico raje predal kar ženski, čeprav si je sploh ni želela, temveč je hotela le – enakopravnost. Kar ne nazadnje piše tudi v 14. členu slovenske ustave, zanimivo, da so jo pisali izključno moški: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine /…/ Vsi so pred zakonom enaki.«

Potem je tu še osmi marec, dan žena, ki so se ga leta 1917 spomnili (možje) v državah sovjetskega bloka in pomeni danes – zavedanje in oddolžitev. Zavedanje, da obstajate, in oddolžitev, če je sopotnik nemara kdaj pozabil na vas. »Meni pa je všeč ta praznik!« je radostno vzkliknila sodelavka. »Da dobim kakšno rožico!« je lahkotno priznala. Dan žena je torej tudi trenutek, ko ste ženske deležne njegove in njihove pozornosti.

Da ima ta praznik še vedno dovolj vsebine, ste se v marčevski javnomnenjski anketi, ki jo je za Slovenske novice pripravil Delov oddelek za tržne raziskave, večinsko strinjali! Moški vam bodo 8. marca tudi letos podarili – rožico. Glede na anketo je namreč kar 60-odstotna verjetnost, da jo boste dobile. Tiste, ki si želite kaj vrednejšega, ne pričakujte preveč: izmed sto žensk bosta namreč kaj pregrešno dragega dobili le dve.

Poudariti je treba, da je materinski dan – glede na anketne rezultate – vendarle pomembnejši od dneva žena. Je biti mama za Slovenke in Slovence potemtakem večjega pomena kot – biti ženska?

Zanimivo, da smo precej razdvojeni pri vprašanju o enakopravnosti v naši družbi. Prevladuje sicer prepričanje, da so si ženske medtem že priborile enak status z moškimi, toda tako neznatno, dejansko jih le 52 odstotkov tako misli, da lahko resno podvomimo o popolni enakosti med spoloma. Še posebno ker, kot je pokazala tudi anketa, moški prepričljivo zatrjujejo, da so ženske enakopravne, ženske pa menijo obratno. Je slovenska družinska celica res tako razdvojena?

V Sloveniji je ta hip 50,4 odstotka žensk, ki so povprečno tri leta starejše od moških, s svojim življenjem so na splošno zadovoljnejše, čeprav so največkrat žrtve nasilja v družini, navajajo uradni statistični kazalci. Pa tudi to, da so sicer bolj izobražene, žal pa tudi slabše plačane, saj dobijo v povprečju 89 evrov manj od kolegov. Česar se očitno zavedajo tudi naše izprašanke in izprašanci. To, da imamo tudi moški svoj praznik – dan mučenikov –, pa pravzaprav nikogar, ne moških in ne žensk, ne zanima več.