Minuli teden je po Sloveniji potekal nacionalni teden prostovoljstva, v katerem so se zvrstile številne prireditve in okrogle mize z aktualnimi temami, ki so povezane s prostovoljstvom. Predstavili so prostovoljske organizacije in pripravili druge dogodke. Osrednja prireditev je bila v sredo na Prešernovem trgu v Ljubljani, ko so pripravili Veseli dan prostovoljstva.
Pomoč tistim, ki ne zmorejo
Prostovoljstvo seveda ni nekaj novega. »Je naravni nagon družbe po samoohranitvi,« so zapisali na spletni strani prostovoljstvo.org. »Zaradi različnih dejavnikov, med drugim zaradi izgubljanja pomena naravnih družinskih skupnosti, se je pojavilo veliko posameznikov, ki ne morejo zadovoljiti osnovnih in dodatnih življenjskih potreb, zato je skrb zanje padla na državo in prostovoljce.«
Prva društva so se pojavila v 19. stoletju, s tem pa tudi organizirano prostovoljstvo. Prve društvene dejavnosti so v veliki meri potekale tudi pod vplivom Cerkve. Intenzivneje so se začele razvijati v začetku 20. stoletja. V 80. letih so se intenzivno ustanavljala različna interesna društva, ki so delovala samo na podlagi prostovoljskega dela. Leta 1987 so izšli Hrastovski anali, ki so nastali na pobudo navidez nepomembnega tabora mednarodnih strokovnjakov v Zavodu Hrastovec - Trate, ki je namenjen ljudem z motnjo v duševnem razvoju. S tem so se začele odpirati do zdaj povsem zaprte ustanove. Stroka je začela prepoznavati pomembnost prostovoljskega dela in začela nanj gledati kot na dodatno pomoč ter kakovost, in ne kot tekmovanje, kateri sektor ponuja uporabnikom boljšo pomoč. V začetku 90. let je bila ustanovljena Slovenska filantropija z osnovnim poslanstvom razvoja in promocije prostovoljstva na nacionalni ravni. Slovenska mreža danes šteje že več kot tisoč prostovoljskih organizacij.
Skrb za starejše
Krovna organizacija za prostovoljstvo v Sloveniji je Slovenska filantropija. Njeni prostovoljci delujejo v Ljubljani in petih Hišah Sadeži družbe, ki so medgeneracijski skupnostni centri v Črnomlju, Metliki, Murski Soboti, Vipavi in Žalcu. Lani je na teh lokacijah sodelovalo 465 prostovoljcev. Močno navzoči so tudi v nastanitvenih in sprejemnih centrih za begunce – lani je tam pomagalo 1148 posameznikov.
»Od leta 2006 povezujemo šole, društva upokojencev in druge podobne organizacije ter podpiramo medgeneracijsko sodelovanje in izmenjavo znanja med mlajšo in starejšo generacijo,« pravijo v Slovenski filantropiji. »Tako presegamo predsodke med generacijami ter dosegamo tesnejše povezave in sodelovanje med njimi. Leta 2009 smo odprli prvi medgeneracijski skupnostni center Hišo Sadeži družbe v Murski Soboti, kjer se srečujejo in skupaj ustvarjajo stari in mladi. Po tem zgledu smo leta 2011 začeli snovati tovrstno hišo v Vipavi, v začetku leta 2014 pa smo ju odprli še v Črnomlju in Žalcu.«
Prav starejši so eden najpomembnejših členov prostovoljstva pri nas. Zveza društev upokojencev Slovenije ima 26.785 prostovoljcev in je po poročilu o prostovoljstvu za leto 2014 največja prostovoljska organizacija v Sloveniji. Njeni člani so leta 2014 opravili več kot 6,9 milijona prostovoljskih ur. Vsi slovenski prostovoljci so skupaj opravili za več kot 104 milijone evrov organiziranega prostovoljnega dela. Tri četrtine so ga izvedli ljudje, starejši od 60 let, prevladovale so ženske (61,8 odstotka). V Sloveniji je prostovoljstva še več, saj se nekatere organizacije ne vpisujejo v vpisnik prostovoljnih organizacij, v poročilo niso zajete niti prostovoljske akcije v manjšem obsegu (manj kot 24 ur na leto).
Med gasilci jih je največ
Po najbolj svežih podatkih iz poročil o prostovoljstvu, ki jih pripravljajo na ministrstvu za javno upravo, je bilo leta 2014 v Sloveniji 744 prostovoljskih organizacij s 84.206 prostovoljci. Poleg njih pri nas deluje še približno 163.000 prostovoljnih gasilcev. Največ jih je med mladimi (53.000), tistih, ki izpolnjujejo vse pogoje za operativnega gasilca, je 38.500. Delodajalec je prostovoljnemu gasilcu po zakonu o gasilstvu dolžan omogočiti upravičeno odsotnost z dela.
Slovenska filantropija že več kot 20 let spodbuja razvoj prostovoljnega dela v Sloveniji. »Pri tem je izjemnega pomena odnos občin do prostovoljskih organizacij in prostovoljcev,« dodajajo v organizaciji, ki skrbi za promocijo prostovoljstva. »S podelitvijo naziva prostovoljstvu prijazno mesto bi radi izpostavili občine, ki po mnenju Slovenske filantropije in članic Slovenske mreže prostovoljskih organizacij prepoznavajo pomen prostovoljskega dela občanov za življenje v njihovi skupnosti, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljske organizacije in namenjajo del občinskih sredstev za razvoj prostovoljstva v svoji občini.«
Prostovoljci
oplemenitijo družbo
Priznanja so podelili v četrtek, 19. maja, na slovesnem dnevu prostovoljstva v Slovenskih Konjicah. Letos je priznanje prostovoljstvu prijazno mesto prejelo 15 občin, ki zgledno podpirajo prostovoljstvo in prostovoljske organizacije. Nagradili so tudi šolarje, saj so naziv junaki našega časa podelili 13 šolam, ki razvijajo inovativne prostovoljske programe učencev. Naziv naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi, so prejeli še zaposleni, ki so se posebno izkazali kot prostovoljci ali organizatorji prostovoljskih dejavnosti v javni upravi.
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, je ob podeljevanju nazivov poudarila: »Prostovoljstvo je dejavnost, ki se dogaja med nami, vsak dan, ob vsakem vremenu, glede na potrebe. Tako vsakodnevno je, da velike energije in dobre volje, ki jo prostovoljci prinašajo drugim, večinoma niti ne opazimo. Je pa v resnici zelo pomembna. Marsikatera dejavnost se sploh ne bi odvila, če ne bi bilo prostovoljcev, če pa bi se že, potem v bistveno manjši meri. Zaradi dela prostovoljcev je naše skupno bivanje lepše in naša družba plemenitejša. In zato je treba prostovoljce in tiste, ki prostovoljsko udejstvovanje omogočajo, nagraditi in izpostaviti.«
Da dobra dela ne potrebujejo napihovanja, so zapisali na enega od rumenih balonov ob nacionalnem tednu prostovoljstva. Drži, stopetodstotno!
Zgodbe prostovoljcev
|
Nerealni podatki
Ker se podatki nanašajo le na prostovoljske organizacije, ki so vpisane v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij, seznam podatkov ne prikaže realne slike. V resnici je opravljenih prostovoljskih ur po posameznih področjih precej več in vidnost prispevka prostovoljskega dela v Sloveniji ni transparentna.
