Še malo in jih bo konec! Česa? Najtežjih petih dnevov v letu. Vsakdo, ki malček razume dokaj predvidljivo zakonitost povprečne slovenske družinske ekonomije, ve, da smo sredi najbolj krutih in dodobra zaj... dni. Najprej se jih tiho zasluti v času, ko se spiše zadnje poročilo o novoletni skakalni turneji in se dokončno ugasnejo praznične luči. Silvestrski poljubi skupaj z notami dunajskih filharmonikov izzvenijo med prvim kruljenjem v želodcu. Po tatarskem biftku, narezkih in francoski solati je ostal le kakšen paket makaronov ali riža ter morda še konzerva mesnega narezka. Piškoti v plehnati škatli so izgubili trdnost, po okusu postanejo bolj podobni pasjim briketom kot izdelku domače predbožične peke. Občeslovenska navada je, da se pred novoletnimi prazniki dogajanje odvija po principu, ki pravi, da kamor gre bik, naj gre še štrik. Besno se je podajalo novcev nebroj iz denarnice za kislo in obupno zalito kuhano vino po nabrežju reke skozi prestolnico. Seveda je bilo enako tudi po drugih izbranih lokacijah slovenskih mest, trgov in vasi, kjer so birti ponujali poleg kuhančkov še pristno domačo kulinariko s čevapčiči in pleskavicami na vrhu menijev lesenih stojnic, koder se je vilo domačih napevov a la Atomik harmonik. Še preden se je šlo zvečer pogledat lučke, se je odvijala vleka plastičnih kartic s krediti na njih, ko se je v vrstah plačevalo nakupe daril. Ta so danes ali nekje globoko v omarah ali pa še zavita pri teh, ki se jim jih je podarilo. Seveda so padale runde za šankom. Bolj je bila natakarica odpete bluze in so se ji skozi premajhen nedrček veselo majale zizike, več je bilo napitnin. Nato so ob polnoči rakete prestrelile nebo in je med podalpske domorodce zasekal januarski hlad. Ne le v ozračju, minus se je pokazal na stanju po računih. Redki, jim ob tem potresamo dlan in čestitamo, so si za najtežjih pet dni v letu skrivoma nekje v gospodinjskem prostoru pospravili stotaka ali pa vsaj polovico. Sam sem si stotaka skril v hladilnik, v škatlo od masla. Drugi iščejo drobiž po žepih. Pujski in preostali simpatični otroški hranilniki doživljajo pokol. Namesto gneče je sredi popoldneva pred trgovskimi centri prostora za nogomet na pravem igrišču. Samo še par dni! Teh najtežjih dni v letu. Potem bo plača!
|
|
