Najtežji dve minuti naših prostovoljcev

KOČEVJE, RADOVLJICA – »Če nimaš plavih ustnic na koncu, potem nisi dal vsega od sebe,« pravi Sebastjan Vovko iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Stara Cerkev o tekmovanju Firefighter combat challenge. V reprezentanci je novinec, ki se je s tem izjemno zahtevnim tekmovanjem srečal pred tremi leti, prvič pa je svoje sposobnosti preverjal leta 2013 na Bledu. Sledila so tekmovanja po Evropi in letos uvrstitev med pet najboljših v Sloveniji, ki so – razen njega – Gorenjci: Anže Habjan je iz PGD Podnart, Domen Pavlič iz PGD Begunje, Gregor Stanonik iz PGD Gorenja vas in Matic Zupan iz PGD Moste pri Komendi.

Korenine tekmovanja v ZDA

Eno najtežjih tekmovanj so k nam pripeljali gasilci iz Radovljice. Prvi Firefighter combat challenge je bil leta 1991 v Ameriki, pri nas pa je preizkušnja bolj znana od leta 2007, ko se je s tem začel ukvarjati Anže Habjan. Prvo slovensko tekmovanje je bilo leta 2010, ko ga je organiziralo PGD Radovljica, ki ima licenco organizatorja.

»Svetovno prvenstvo je vedno v Ameriki, kjer je tudi največja konkurenca izjemno pripravljenih ameriških in kanadskih gasilcev,« razloži Sebastjan Vovko. Tam so gasilci ne samo cenjeni in ugledni ljudje, ampak so tudi fizično zelo dobro pripravljeni. Ker so profesionalni gasilci, ki imajo ogromno zahtevnih intervencij, so njihov vsakdan zahtevne fizične vaje, ki so podobne tem na tekmovanju. Pravzaprav je iz sprejemnih testov za poklicnega gasilca nastalo tekmovanje Firefighter combat challenge.

Štirje med elito

Tekmovanja se je oprijel tudi vzdevek najtežji dve minuti v športu. Gasilec lahko preizkus opravi v šestih minutah, vendar so vrhunski vsi rezultati, ki so pod 100 sekundami. Takrat se posameznik uvrsti v elitni klub Lion' s Den. Od Slovencev mu pripadajo Anže Habjan, Domen Pavlič, Gregor Stanonik in Matic Zupan.

»V času, ko opravljaš vajo, je tako, kot da si na intervenciji,« razloži Vovko, profesor športne vzgoje, in nadaljuje: »Za te vaje potrebuješ moč in eksplozivnost, kar pomeni, da je osnova odlična kondicija s primerno psihološko pripravo. Obenem pa moraš obvladati gasilsko tehniko, saj je pomembno, kako zagrabiš zvitek cevi ali kako vlečeš 80 kilogramov težko lutko.«

Čeprav ima tekmovanje več disciplin – posamezniki, dvojice, mešane dvojice in štafeta –, smo Slovenci odlični pri štafeti, kjer sodeluje od tri do pet tekmovalcev, ki izvedejo posamezni del vaje. Toda s progo opravijo v popolni operativni opremi, torej s čelado, zaščitno obleko in dihalnim aparatom, kar skupaj tehta 25 kilogramov. Dihajo z masko, ko se z zvitkom cevi, ki tehta 20 kilogramov, vzpenjajo po 60 stopnicah v tretje nadstropje. Ko so na vrhu, na 12 metrih, odložijo cev in po vrvi potegnejo 20-kilogramsko utež. Potem stečejo po stopnicah navzdol, kjer je že naslednja naloga: s težkim kladivom udarjajo po železni kladi, ki jo ima tekmovalec med nogama, in jo mora premakniti za en meter. »To je simulacija hitrega vstopa,« razloži Vovko. Potem morajo med ovirami teči 20 metrov, vzeti polno cev z vodo in jo vleči nazaj 20 metrov in z vodo zbiti tarčo. Zadnja naloga je vleka 80 kilogramov težke lutke do cilja, ki je oddaljen 20 metrov.

Po odličen rezultat

»Vse naloge so simulacije reševanja življenja,« pravi Vovko, ki se je za tovrstno tekmovanje odločil, potem ko je kot gasilec sodeloval pri gašenju OŠ Stara Cerkev in je ugotovil, da je sicer odlično pripravljen, a bi bil lahko še bolje. Zato zdaj, pred odhodom v ZDA – tekmovanje bo med 19. in 24. oktobrom v Montgomeryju v Alabami – trenira dvakrat na dan, skupaj šest ur, dvakrat na teden pa se odpelje v Radovljico, 110 kilometrov od Kočevja, kjer je doma Vovko in kjer se ob stolpu pripravlja celotna reprezentanca.

Pred svetovnim tekmovanjem so pričakovanja visoka. Slovenska reprezentanca je v zadnjih letih v štafeti ena najboljših v Evropi, samo letos je bila prva v Strasbourgu, Szcecinu in Lescah, v Torunu pa druga. Na lanskem svetovnem prvenstvu so bili četrti, tako da je le vprašanje časa, kdaj bodo amaterski gasilci dali vetra profesionalcem. »Vsi se nam čudijo, da smo s takimi rezultati prostovoljni gasilci in da se z vsem tem ukvarjamo poleg naših rednih služb,« pravi Vovko, ki še doda: »Kaj bi šele bilo, če bi mi to delali profesionalno!«