Sarajevski atentat je bil kaplja čez rob v že tako napetem ozračju takratne Evrope. Sledili so dnevi ultimatov in vojnih napovedi. Triindvajsetega julija je Avstro-Ogrska izročila ultimat srbski vladi in med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči kakršne koli protiavstrijske publikacije v prihodnosti, umakne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.
Srbija je pritrdila vsemu, zavrnila pa je udeležbo avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno. Na napoved se je odzvala Rusija in 30. julija ukazala splošno mobilizacijo.
Dan pozneje, 31. julija, so Nemci od Rusov zahtevali, da se nehajo pripravljati na vojno. A tega niso storili, zato je Nemčija Rusiji 1. avgusta napovedala vojno. Isti dan je splošno mobilizacijo odredila tudi Francija, naslednjega dne pa je Nemčija že okupirala Luksemburg in od Belgije zahtevala prehod čez ozemlje, kar pa je ta zavrnila.
Prvič bojni strupi Prva svetovna vojna je znana tudi kot pozicijska, zanjo so značilni spopadi na frontah. Potekali so na zahodni in vzhodni ter na balkanskem bojišču in italijanski fronti. V sklopu slednje se je na slovenskem narodnem ozemlju odvijala soška fronta. Bila je prizorišče največjega spopada na gorskem območju v človeški zgodovini in največji spopad na slovenskem ozemlju sploh. Boji ob Soči so zahtevali več kot milijon smrtnih žrtev, veliko ljudi je bilo ranjenih ter pogrešanih. Med prvo svetovno vojno so med bojevanjem prvič uporabili strupene bojne pline. |
Nemci so nato 3. avgusta napovedali vojno tudi Franciji, dan pozneje pa vdrli v Belgijo. Tedaj je Nemčiji postavila ultimat Velika Britanija, ki je zahtevala, da se nemški vojaki umaknejo iz Belgije. A Nemci so zahteve zavrnili in Velika Britanija jim je nato 5. avgusta napovedala vojno. Dan pozneje je Nemčija vojno napoved dobila še iz Srbije, Avstro-Ogrska pa je zagrozila Rusiji.
Nato je 11. avgusta še Francija napovedala vojno Avstro-Ogrski, 12. avgusta ji je s spopadom zagrozila še Velika Britanija, 23. avgusta je Japonska napovedala vojno Nemčiji, Avstro-Ogrska pa Japonski.
V Evropi je izbruhnila prva svetovna vojna. Velesile so se spopadale tudi v kolonijah, na Bližnjem vzhodu ter na morju in v zraku. Zračni spopadi so bili tokrat popolnoma novo bojišče.
Nasproti sta si stala bloka držav: sile osi (Avstro-Ogrska in Nemčija) ter antanta, kamor so spadale Rusija, Velika Britanija in Francija. Velesile so si prizadevale za novo razdelitev sveta, Slovani, ki so živeli v Avstro-Ogrski, pa so se borili za samostojnost. Na bojiščih je sodelovalo okoli 70 milijonov vojakov, od tega jih je devet milijonov umrlo. V bitkah je sodelovalo 36 takratnih držav od 54.
Vojna se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom avstro-ogrske monarhije.
