Najstarejše baročne orgle igrajo že 262 let

METLIKA – »Romarsko središče Tri fare na severovzhodnem koncu Rosalnic pri Metliki je zanimivo že zaradi treh gotskih cerkva, strnjenih znotraj pokopališkega obzidja, kar je enkraten primer. Vendar ga mnogi – med njimi je precej tujcev – obiščejo tudi zato, da bi si v severni cerkvi Žalostne Matere božje s konca 14. stoletja ogledali najstarejše baročne orgle na Slovenskem, ki jih je leta 1753 izdelal ljubljanski orglarski mojster Janez Jurij Eisl. Poleg tega, da so najstarejše znano samostojno delo tega izvrstnega izdelovalca inštrumentov iz 18. stoletja na Kranjskem, so skoraj v celoti ohranjene v prvotni podobi in še vedno v zelo dobrem stanju. To so potrdili mnogi organisti, ki so igrali nanje, med drugimi Angela Tomanič in domačinka Urška Dragovan,« nam je povedal 73-letni ključar Martin Matjašič, sedel za klaviaturo in nam pričaral nekaj imenitnih zvokov, ki so se s kora razlili po notranjosti cerkve.

Raziskovalec slovenske glasbene dediščine, koncertni orglavec in čembalist Milko Bizjak navaja, da imajo rosalniške orgle 10 registrov, osem v manualu in dva v pedalu. Igralnik je na hrbtni strani orgelske omare, organist pa spremlja dogajanje na oltarju skozi kukalo, katerega odprtina pod prospektnim poljem je vidna tudi s sprednje strani orgel. Ročke za odpiranje registrov so nameščene levo in desno v navpičnih vrstah ob manualni klaviaturi. Število tipk v manualu obsega 45, v pedalu pa 18 tonov. Piščali so lesene in kovinske (kositrne). Mehovje, ki so ga nekoč poganjali ročno, danes deluje z uporabo elektromotorja. Orgelska omara je spredaj bogato okrašena in sestavljena iz petih prospektnih piščalnih polj, njen vrh pa krasi kip kralja Davida s harfo.

Romarji pripeljejo organiste

Doslej jim je po besedah Milka Bizjaka uspelo zanesljivo evidentirati 21 inštrumentov Janeza Jurija Eisla in domnevno štiri. V Ljubljano je prišel iz Salzburga in začel kot vajenec delati v orglarski delavnici Marka Goebla ter jo po njegovi smrti prevzel. Izdeloval je prenosne in salonske orgle, pozitive in klavikorde, njegove izdelke pa najdemo tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Od vseh teh vrst je ohranjen vsaj po en primerek, pri čemer Narodni muzej v Ljubljani hrani dva klavikorda in tudi majhne salonske orgle z dvema registroma, ki so najmanjši tovrstni ohranjen inštrument iz obdobja baroka v Sloveniji. Leta 1763 je mojster Janez Jurij Eisl, čigar orglarska delavnica je zaslovela daleč naokoli, prejel meščanske pravice mesta Ljubljane.

Ko se je restavrator Andrej Lenarčič iz Ljubljane leta 1992 lotil celovite obnove najstarejših baročnih orgel pri nas, je ugotovil, da je bil v 239 letih od njihovega nastanka odstranjen (leta 1931) le en register piščali, ki ga je zamenjal s kopijo izvirnika, na zamenjavo pa še čakajo cinkaste prospektne piščali s prvotnimi kositrnimi.

Vendar to, kot pravi naš sogovornik Martin Matjašič, ne moti njenih občudovalcev in uporabnikov, saj ko orglanje, ki spremlja večje ali manjše skupine pevcev, preplavi cerkveni prostor, ustvari prav posebno mašno doživetje. Pri tem romarji z vseh koncev Slovenije velikokrat s seboj pripeljejo svoje organiste, ki kdaj pa kdaj po končanem cerkvenem obredu poleg verskih zaigrajo še kakšno drugo melodijo, denimo Avsenikovo vižo.