Najstarejša turistka na 
Bledu igra bridž

BLED – V iskanju zanimivih turističnih utrinkov nas je pot zanesla na Bled. Tam smo se v Hotelu Park nedavno zapletli v prijeten klepet z verjetno najstarejšo turistko, ki se to poletje mudi na Gorenjskem, nemara celo v vsej Sloveniji. »Prihodnje leto, 2. oktobra, bom stara sto let,« je na vprašanje, kdaj ima rojstni dan, z leskom v očeh odgovorila Britanka Sheila Peers. In odgovoru brž dodala še eno zanimivost, kajti napak bi sklepali, da je damo častitljive starosti v Slovenijo zvabilo raziskovanje lepot Bleda in okolice. »Sem sem prišla zaradi bridža,« se je, ko je omenila priljubljeno igro s kartami, kar zasmejalo mami treh otrok, babici devetih vnukov in prababici šestih pravnučkov.

Že trenutek zatem se razgovori o veliki ljubezni, ki jo spremlja debelih devet desetletij: »Bridž sem začela igrati, ko sem bila stara osem let. To in preostale družabne igre smo ob večerih igrali s starši, kajti takrat ni bilo televizije, še manj računalnika in drugih sodobnih naprav za krajšanje časa. Vsak večer smo s starši igrali bridž, v katerem nadvse uživam še danes.«

Doda, da se v domačem mestu Chichester, ki leži na južni obali Anglije, v karte zazre tri večere in dva popoldneva na teden. »Dva dneva imam prosto,« pomežikne sogovornica in nadaljuje: »No, zdaj, ko sem na počitnicah, igram bridž vsak večer, v igri pa uživam tudi vsako drugo popoldne.« Pri igri, ki traja približno tri ure, jo vsakokrat spremlja prijateljica Angela Fisher, ki ima trinajst pomladi manj. »Odličen par sva,« pojasni 98-letnica in se brž pohvali, da sta z Angie, kot kliče kvartopirsko partnerico, ravno na Bledu dosegli odličen rezultat. »Dosegli sva 77 odstotkov,« spotoma navrže številko, ki bo tudi pri slovenskih igralcih bridža bržčas vzbudila precejšnje spoštovanje.

Pa vendar – ali je res treba z juga Anglije potovati na drug konec Evrope, da bi igrali karte? »Seveda. Za nas, starejše letnike, so takšne počitnice, na katerih lahko kartamo, super. Veste, mi marsičesa ne zmoremo več. Ne moremo več plesati. Noge niso to, kar so včasih bile. Tukaj sem se sicer prijavila na en pohod, ampak nato nisem šla, ker me je bolel hrbet. Tako lahko počnem le tisto, kar še zmorem. Star človek pa zmore le malo stvari. Težko hodim in tudi oči so že stare. Lahko pa igram bridž,« pojasni 98-letna Sheila Peers.

Na turnirju spoznal ženo

Zatem v besedo vskoči Bob Baker, učitelj bridža in vodja 40-članske skupine, s katero je na Bled pripotovala tudi 98-letnica. »Resda so njene oči stare, ampak njen bridge je dober,« jo pohvali učitelj Bob. Kajpada je tudi njegovo življenje tesno povezano s priljubljeno igro: »Igral sem po različnih turnirjih in na enem sem spoznal svojo ženo. Zdaj skupaj pripravljava potovanja za pretežno starejše ljubitelje bridža – ona poskrbi za organizacijo, jaz pa vodim igro in hkrati predavam o bridžu.«

In zakaj so si za cilj potovanja izbrali ravno blejski Hotel Park? »Ima vse, kar potrebujejo starejši igralci bridža: prijazno osebje, lepe hotelske sobe, dobro hrano in dovolj veliko dvorano, v kateri lahko igramo in imamo tudi predavanja,« našteje Bob Baker prednosti enega od osrednjih blejskih hotelov, ki spadajo k največji hotelski verigi Sava Hotels & Resorts. Tu se v pogovor znova vklopi iskriva 98-letnica: »Imajo pa na Bledu tudi mladino, ki zna razgrajati do poznih nočnih ur. Vsaj tako so mi povedale mlajše kolegice. Jaz sem pač že naglušna in zato lahko tudi na Bledu dobro spim.«

Pa da ne bi kdo mislil, da je 98-letna Sheila Peers prvič na počitnicah v barvah bridža. »Kje pa! Zaradi bridža sem prepotovala ves svet. Igrala sem ga povsod. Edinole na Japonskem še nisem bila, in to kar malo obžalujem. Trikrat, štirikrat na leto grem na popotovanje, na katerem se osredotočamo na bridž. Letos smo že bili na Cipru in tudi tam je bilo nadvse imenitno.«

Že v lesku njenih oči se vidi, da naravnost uživa v vsakem trenutku, ki ga nameni kartam in potovanjem, povezanih s priljubljeno igro. Beseda sogovornici zelo lepo teče, odgovarja zbrano in nasmejano. In s čim se je ukvarjala pred upokojitvijo? Sheila Peers malo pomolči, se nasmehne in nato pove: »Zanima vas, kje sem delala? Če povem po pravici, nikjer. Bila sem sicer aktivna v mestnem svetu in se mnogo ukvarjala s prostovoljstvom, medtem ko je bil moj pokojni mož tesno povezan s politiko, saj je bil poslanec. Poročila sva se med vojno. Tri otroke sva dobila, pa nihče od njih ne igra bridža, žal pa niti moji vnuki in pravnuki ne obvladajo te igre.«

Nato je sogovornica povedala še nekaj besed o blejski mladini, ki hotelskim gostom z zdravim sluhom ne pusti spati, in se zatem nadvse vljudno poslovila. Pa ne zato, ker bi bila utrujena. Kje pa! Skoraj šest popoldne je že bilo in takrat je bila verjetno najstarejša turistka pri nas dogovorjena za pina colado s trinajst let mlajšo kvartopirsko partnerico. Potem pa sta sedli za mizo v pritličju največjega blejskega hotela in po stari navadi nekako do enajstih zvečer igrali bridž.