NOVO MESTO – Prejšnji teden smo prejeli obvestilo o zanimivih arheoloških odkritjih med opravljanjem sondaže območja Florjanovega trga in tržnice. Navajeni, da se delo žličkarjev, kot ljudje lahkotno pravijo arheologom, običajno zavleče, se nam ni mudilo tja, zato smo bili tem bolj presenečeni, ko včeraj na novomeški tržnici o kakšnih izkopavanjih ni bilo več ne duha ne sluha. V dvomu smo vprašali enega izmed prodajalcev, ali smo sploh prišli na pravi kraj.
»Prišli ste prav, ampak prepozno,« je pojasnil in pokazal proti tlaku. »Vse so že pospravili, izkopano pa spet zakrili pod tlak!«
Nič ni zamujeno, smo izvedeli malce pozneje, saj bodo na Florjanovem trgu in pod tržnico še letos temeljito preiskali arheološke ostaline. Bogve, kako dolgo bi še čakale v tleh, če se ne bi mestni veljaki odločili, da bodo območje temeljito prenovili, ker potrebujejo sodobnejšo tržnico.
Cerkev starejša od mesta
Delovna ekipa arheologa Primoža Stergarja iz Celja je pod strokovnim nadzorom konservatorskega svetovalca Tomaža Goloba v komaj treh dneh (od 16. do 18. julija) na območju tržnice in Florjanovega trga v zgodovinskem jedru Novega mesta opravila štiri arheološke testne izkope. Čeprav so si pomagali tudi s stroji, je delo, opravljeno v le treh dneh, z nenavadno hitrostjo marsikomu preprosto vzelo sapo.
»Raziskave arheoloških ostalin je bilo treba izvesti zaradi celovite prenove mestne tržnice in Florjanovega trga po načrtih projektivnega biroja Studio Pirss, d. o. o., iz Ljubljane,« je povedal Tomaž Golob. Nadaljeval je: »Določitev mikrolokacij arheoloških testnih jarkov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (s kratico ZVDKS), območne enote Novo mesto, je temeljila na eni strani na skromnih arhivskih virih in mapnih predlogah, zlasti Franciscejskem katastru iz 1825 in Reambulančnem katastru iz 1865, na drugi pa na študiji Urbanističnega inštituta SR Slovenije iz leta 1982, v kateri je Jelka Pirkovič, zdajšnja generalna direktorica ZVKDS, analizirala morfološke značilnosti prostora Novega mesta.«
Zgodovina v tleh |
Na podlagi omenjenih virov in analiz so sklepali, da je na Florjanovem trgu stala najstarejša novomeška cerkev sv. Antona, v virih imenovana tudi kot cerkev sv. Antona v gozdu, je povedal Golob: »Očitno so jo sezidali prebivalci trške naselbine Gradec (na območju današnjega Prešernovega trga) pred ustanovitvijo mesta leta 1365 in je stala na vzhodnem, neposeljenem in z drevesi zaraščenem delu naselja. Cerkev je leta 1664 z večino drugih objektov v mestu pogorela. Sanirali so jo, ji prizidali kapelo sv. Florjana in ji spremenili patrocinij, tako da se je poslej imenovala po sv. Florjanu, zavetniku pred požari.«
Patrocinij pomeni posvečenost cerkve svetniku, zavetništvo, okrilje, v prenesenem pomenu tudi farno žegnanje na zavetnikov god.
Sv. Florjana so Francozi leta 1810 zaprli, jo podržavili in spremenili v skladišče soli, nakar so jo Avstrijci spet vrnili mestu: »Toda zaradi izjemno slabega stavbnega stanja so jo 1825 ponovno zaprli. Podrli so jo v drugi polovici 19. stoletja, kar je razvidno tudi iz Reambulančnega katastra iz leta 1865, na katerem je cerkvica že prečrtana.«
Še skromno raziskano
Na lokaciji zdajšnje tržnice, na vogalu med Ulico na Florjanov trg in Florjanovim trgom, je, sodeč po arhivskih mapnih predlogah, stala pritlična hiša, v kateri je bila do 1901 gostilna Pri Kosu: »Kot je razvidno iz Franciscejskega katastra, se je v vzhodnem delu naslanjala na objekt Glavni trg 29, medtem ko je na Florjanovem trgu mejila na obsežen vrt, ki se je razprostiral za objektom Glavni trg 27. Hiša je bila porušena med letalskimi bombardiranji Novega mesta 1943. Tudi tu sta dve arheološki testni sondi odkrili starejše arheološke plasti z ohranjenimi srednjeveškimi stojkami (talna ležišča za lesena gospodarska poslopja).«
Na podlagi omenjenih testnih arheoloških sondiranj bo ZVKDS, območna enota Novo mesto, na Florjanovem trgu in na tržnici določil območja sistematičnega arheološkega izkopavanja, ki se bodo začela še v letošnjem letu: »Potrebna so tudi zaradi dejstva, da je bilo do zdaj zgodovinsko jedro Novega mesta, v nasprotju s preostalimi zgodovinskimi mesti v Sloveniji, zelo skromno arheološko raziskano, kar pomeni, da obstajajo zelo skromni materialni dokazi, ki bi potrjevali, ovrgli ali dopolnili prav tako skromne arhivske vire za omenjeno mestno območje. Z nadaljnjimi arheološkimi raziskavami bomo zato predvsem raziskovali razvoj morfologije prostora in tipoloških značilnosti odkritih ostankov stavbnega fonda, poselitev mestnega prostora skozi čas ter reševali zapise preteklih stanj pred gradbenimi posegi. Investitor arheoloških raziskav in prenove tržnice ter Florjanovega trga je Mestna občina Novo mesto.«
