Najprej rešujte, potem kličite 112!

Predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Klemen Volontar, ki je pomagal kolegom, v značilna rdeča oblačila odetim gorskim reševalcem, pri delu s tečajniki, je sredi hladu na Pokljuki razmišljal: »Plaz je neke vrste vlak brez voznega reda. Izobraževanje in obveščanje ljudi o nevarnosti je pomembno. Akademsko teoretiziranje v takšnih trenutkih ne bo nikoli dalo rezultata, izobraževanje za te primere temelji na praktičnem delu in kmečki logiki, ki se vedno izkaže kot do gornikov prijazna doktrina reševanja tako sebe kot kolegov.«

V vikendu, ko se je na Pokljuško planoto vozila kolona narave željnih in miru potrebnih, ki so se nato dričali s tekaškimi smučmi, hodili na sprehode ali šli višje na turno smuko ali klasično gorsko lazenje, so poskušali gorski reševalci skupino več kot štiridesetih tečajnikov podučiti o posebnih veščinah za pohajanje po gorah v zimskih razmerah. »Dvomim, da bom kdaj sploh šel sredi zime na naše najvišje vrhove, toda z družino smo pozimi radi po nižjih hribih, in zato sem se prišel naučit veliko takega, o čemer nisem imel pojma,« je povedal eden od tečajnikov. Niso bili samo taki, ki o dogajanju ob sprožitvi plazu nimajo nobenega znanja, bili so tudi ti, ki so že okušali pasti, ki jih lahko nastavi snežna belina v visokogorju.

V minulem tednu so se razmere v gorah močno spremenile in zato je vredno osvežiti znanje, morda potrenirati na varnem in pod nadzorom, saj je treba ob nesreči ohraniti trezno glavo. Čas je ob reševanju iz lavine najpomembnejši. Tolikanj, da je to edini primer, ko je treba najprej lastnoročno pomagati in šele nato poklicati številko 112. Vsakdo ve, da je treba iti v gore pripravljen in s primerno opremo, toda ta ne pomaga kaj dosti, če je ne znamo uporabljati. Tisti listič, ki ga pripne proizvajalec, je zagotovo premalo, pa tudi trgovcem gre najprej za biznis. Tako je bilo tudi pri tečajnikih, ki so imeli lastno opremo. Opazili smo slabotno plastično lavinsko lopato, ki se ob malce tršem naletu na ledeno podlago pod snegom takoj polomi. Prodana je bila prek spletne trgovine kot del lavinskega trojčka, v katerem sta še lavinska žolna in sonda.

»Razveseljivo je, da opažamo izboljšanje opreme pri gornikih za zimske ture, veliko jih nabira znanje po tečajih, predvsem pa se čuti odgovornost do sebe in drugih, kar je najpomembnejše,« pravi Volontar in nadaljuje: »Če strnem v nekaj stavkov za te, ki niste bili z nami na Pokljuki, pa nameravate v kratkem v gore: vreme in napoved spremljajte, kot bi koga z rokami objemali. Iz širokega pogleda k vedno ožjemu in podrobnejšemu. Na poti nenehno opazujte okolico in sebe. Telo ima odlične senzorje, ki brez naprav zaznajo spremembe v temperaturi ali gibanju zraka. S preprostimi pomagali določite naklon in usmerjenost pobočja. Če se vseeno zgodi nesreča, ostanite mirni, naj vas ne vodita motivacija in moč, ampak preudarnost in znanje. Preglejte površino plazovine, kličite, opazujte. Pri nesreči v snežnem plazu prvih nekaj minut posvetite iskanju zasutega. Z lavinsko žolno ga boste locirali v nekaj minutah, morda je le delno zasut in viden in ga le z nekaj gibi rešite belega objema, šele nato pokličite 112. Poudarite, da gre za nesrečo v plazu, povejte najnujnejše informacije in nadaljujte iskanje, vsaka minuta je dragocena. Ne obupajte, hkrati pa pazite na lastno varnost.«

Voditelji

Skupine tečajnikov so vodili Tadej Pušavec pri delu s sondo in Darko Bernik (oba postaja GRS Jesenice) na področju ocene tveganja pred turo, Sašo Rožič (GRS Tržič) jih je učil dela z lavinskimi žolnami, Jure Jeršin (GRS Rateče) je prikazal odkopavanje in uporabo ABS-nahrbtnika, Grega Brajnik (GRS Radovljica) je prikazal delo z recco sistemom, zdravnik Jernej Arh (GRS Jesenice) je učil oskrbo ponesrečenega, ki se potegne iz lavine, Janko Merše iz Agencije RS za okolje pa je poučeval o vremenskih zakonitostih in sosledjih. Prišli so tudi člani postaje GRS Radovljica in skupaj s tečajniki opravili pravo vajo organiziranega reševanja iz plazov.