BRDO PRI LUKOVICI – Slovenija je sadjarska dežela, za pridelavo jabolk imamo menda odlično klimo. Vodja poskusnega sadovnjaka KIS na Brdu pri Lukovici, 54-letni agronom Roman Mavec, nam je zaupal, da upravljajo 17 hektarjev sadovnjakov, v katerih izvajajo različne poskuse, tudi introdukcijo, kar pomeni uvajanje novih sort v naše okolje.
Na osončenih površinah pod nekdanjim gradom slovenskega pisatelja Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici raste nič manj kot 45.000 dreves, ki pomenijo nekakšno razvojno bazo za slovensko pridelavo sadja. Kot nam je zaupal Mavec, so v desetletjih raziskav ustvarili matični nasad 400 sort jablan, ki je genska banka za slovenski prostor.
Med njimi ohranjajo tudi nekaj avtohtonih sort, kot sta gorenjska in dolenjska voščenka: »Med starimi, tradicionalnimi sortami naj omenim carjeviča, kosmača in mošancelj.«
Med regijami za pridelavo sadja oziroma jabolk sta po besedah Mavca najprimernejši Štajerska in Posavje. Z jabolki smo samooskrbni, saj jih na leto pridelamo približno 100.000 ton.
Topaz Ena bolj prepoznavnih sort jabolk, ki jih pridelujejo tudi v poskusnem sadovnjaku Brdo pri Lukovici in ki uspešno uspevajo v našem prostoru, je topaz. Po besedah Romana Mavca gre za uspešno sorto, ki uspeva tako v intenzivnih kot ekstenzivnih, ekoloških sadovnjakih. »Plodovi so arhaičnega, zato privlačnega videza, sorta dobro uspeva, je pa na drugi strani občutljiva za spomladansko pozebo.« |
28 ton na hektar
Leta 2013 kot tudi lani smo v intenzivnih sadovnjakih po Sloveniji pridelali 132.000 ton sadja. Medtem ko so leta 2013 češnje, višnje in marelice obilno obrodile – pridelek češenj je bil za desetino večji od lanskega, hrušk je bilo za tretjino več, pridelek marelic je bil še enkrat večji, – so jablane dale povprečno letino. Statistično so sadjarji lani pobrali le za dva odstotka več jabolk kot leto poprej.
Manj veselja so imeli breskvarji, saj je bil pridelek breskev in nektarin predvsem zaradi dežja za tretjino manjši kot leta 2013.
Povprečni hektarski pridelki posameznih sadnih vrst kažejo, da je bila letina 2014 povprečna. Povprečni hektarski pridelek jabolk je bil s 27,9 tone enak povprečnemu v zadnjih desetih letih, še navajajo na statističnem uradu, povprečni hektarski pridelek hrušk pa je bil s 17 tonami za štiri odstotke večji od povprečja zadnjih desetih let.
Lahko sklenemo, da se z izjemo breskev in nektarin sadjarji nad lansko letino težko pritožujejo. Povsem druga zgodba pa je seveda odkupna cena, ki je zaradi ogromnih zalog, ki so ostale v Evropi zaradi prepovedi izvoza v Rusijo, padla pod proizvodno ceno.
Slaba kupna moč
Odkupne cene jabolk se sučejo od 25 do 40 centov za kilogram, odvisno od sorte, pravi sadjar in zelenjavar Darko Krošelj z Zgornje Pohance pri Krškem, kjer jih na družinski kmetiji pridelajo od 300 do 400 ton na leto.
»Trenutno jabolka gredo v prodajo, toda stvar se lahko v naslednjih tednih spremeni. Cena je nizka, saj je proizvodna cena 35 centov,« poudarja Krošelj, ki meni, da je ruski embargo na uvoz hrane iz EU le deloma razlog tako za nizke cene kot za oteženo prodajo.
»Poleg ruske zapore bi razloge za slabo prodajo iskal v slabi kupni moči prebivalstva. Ljudje nimajo denarja...« Vemo, da oblast kaj takega nerada omenja, toda kot pravi Krošelj, moramo najprej plačati položnice in osnovno hrano. Šele nato pridejo na vrsto denimo dražji izbrani sokovi.
V ekstenzivnih sadovnjakih so razen jabolk in marelic vse sadne vrste obrodile slabše kot leto prej.
Agronom Mavec meni, da ima Slovenija v pridelavi sadja še velike rezerve. »Investicija je relativno velika, računajte, da morate kupiti sadike, postaviti zaščitne tunele in protitočno mrežo, nad češnjami morate razpeti folijo... Brez naštetega si danes sadjarjenje težko predstavljam,« pove Mavec. »Poleg tega je za sadovnjak kot dolgoročno naložbo treba urediti namakanje.«
Namakanje mora biti ključni del strateškega načrta, saj zaradi nizke dodane vrednosti v panogi, izjemne konkurence na trgu in vse bolj nestanovitnega, kar kaotičnega vremena v zadnjih desetletjih pridelava ne more biti odvisna od neba. Možnost namakanja pa je v Sloveniji zaradi neverjetnih birokratskih ovir še vedno zelo omejena. Za drugo fazo namakalnega sistema Kalce Naklo na Krškem polju, ki zdaj vendarle deluje in so kmetje zadovoljni, so samo za urejanje dokumentacije porabili osem let, toliko države potrebujejo za zbiranje dokumentacije za jedrsko elektrarno!
Mavec dodaja, da zaznavajo upad pridelave hrušk in pomanjkanje drugega sadja: »Hruška je sicer malce delikatna, recimo težja pri konzumaciji, zato malo manj privlačna za pridelavo. Zagotovo pa bi lahko pridelali več sliv in jagodičevja. Jagod je sicer dovolj, lahko pa bi pridelali več malin, ribeza in robid. Kot sem seznanjen, se denimo češnje lepo širijo po vsej Sloveniji,« nam je za konec povedal Mavec.