LJUBLJANA – Zadnji dnevi niso naklonjeni nekdanjemu zunanjemu ministru in upokojenemu politiku Dimitriju Ruplu. Ker ga niso povabili v vlado v senci, je protestno izstopil iz SDS, zdaj pa je na delovnem sodišču vnovič izgubil tožbo, s katero je od države terjal izplačilo odškodnine zaradi domnevne diskriminacije, piše Delo.
Rupel je v tožbi trdil, da mu je zaradi neenake obravnave oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca, ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), nastala nepremoženjska oziroma premoženjska škoda.
Prvi in nato še večkratni zunanji minister je bil generalni konzul v Trstu, ko so mu 31. julija 2013 po zakonu o urejanju javnih financ (Zujf) izrekli prenehanje delovnega razmerja, čeprav ga je vlada Janeza Janše za generalnega konzula imenovala le dobro leto pred tem (po razrešitvi Vlaste Valenčič Pelikan). Rupel je namreč dopolnil več kot 65 let starosti in imel 40 let delovne dobe.
Poleg Rupla jih je odletelo še devet
Takratni in sedanji zunanji minister Karl Erjavec je že na prvem sojenju zanikal, da bi na njegovo odločitev, da Ruplu ne podaljša delovnega razmerja še za eno leto, vplivala zamenjava vlade, tako kot Ruplu pa so prenehanje delovnega razmerja v skladu z Zujfom izrekli še devetim uslužbencem.
Rupel pa Erjavcu ne verjame. Prepričan je, da so ga na MZZ preslepili, ko je julija 2012 podpisal dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, ki določa, da se bo njegovo službovanje na MZZ nadaljevalo do 31. julija 2013, ko bo skladno z Zujfom prenehalo. Trdi, da je ta dogovor oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi podpisal v prepričanju, da gre samo za administrativno formalnost in da bo mandat opravil do konca, saj ga je vlada za generalnega konzula v Trstu imenovala za dve leti. In šele 31. julija 2013, ko so mu na MZZ na podlagi tega dogovora odpovedali delovno razmerje, je ugotovil, da je v zmoti. Trdi, da je pri tem šlo za politično odločitev po oblikovanju vlade Alenke Bratušek in diskriminacijo zaradi članstva v stranki SDS.
Ne MZZ, Rupel mora plačati
V tožbi je zahteval 5000 evrov za domnevno nastalo nepremoženjsko škodo in ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. plačilo slabih 20.000 evrov ter povračilo stroškov postopka.
Delovno sodišče je julija lani ugotovilo, da je Ruplu delovno razmerje prenehalo na zakonit način v skladu z Zujfom. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine kot posledice diskriminacije. Mora pa Rupel zdaj toženi stranki plačati dobrih 2280 evrov pravdnih stroškov.
Sodba še ni pravnomočna.
