Mesta se poskušajo obnašati, kot da so ljudje. In potem iščejo brate in sestre. Temu se potem reče pobratena mesta. Ali sestrska mesta. Ker mesta skrbijo, da so korektno predstavljena na svetovnem spletu, lahko zelo hitro ugotovimo, katera so sestre in bratje. Vsako resno mesto ima na wikipediji lepo urejeno geslo, kjer so našteti tudi bratje in sestre.
Ljubljana, denimo, ima 24 bratov oziroma sester
Ker pa imajo tudi mesta, ki so pobratena z Ljubljano, množico sorodnikov, v dveh potezah nastane omrežje, ki še najbolj spominja na špagete, vržene v cedilo. V dveh korakih je ves planet povezan v nepregledno omrežje. Recimo: od Ljubljane do egiptovske Aleksandrije pridemo v dveh korakih. Poti pa sta dve. Do mesta, kjer so se izkrcale naše aleksandrinke, pridemo prek Bratislave ali prek ameriškega Clevelanda. Tudi Tel Aviv je od Ljubljane oddaljen dva koraka. Pot v izraelsko prestolnico vodi prek Londona ali prek Beograda. Še več poti pa vodi v Erevan. To je tisti Erevan, ki nastopa v šalah o radiu Erevan, sicer pa gre za prestolnico Armenije. Iz Ljubljane v Erevan pridemo prek Bratislave, Aten, Tbilisija ali Moskve.
Sicer pa je prvo bratstvo Ljubljana sklenila leta 1964
Bolj natančno, sklenila je dve bratstvi. Bratski mesti sta postali italijanska Parma in italijanski Pesaro.
