MURSKA SOBOTA – O zlatarjih imamo pogosto napačno predstavo, saj jih običajno srečujemo dostojno oblečene v lepo urejenih zlatarskih prodajalnah s skrbno razstavljenim nakitom. K temu pripomore svečanost trenutka; zlatarja obiščemo, denimo, pred poroko, krstom: »Vse pogosteje se nam oglasijo pari in kupijo zaročne prstane,« pove 58-letni zlatarski mojster Vlado Mandič iz Murske Sobote, ki letos s svojimi vrhunskimi izdelki že drugič sodeluje na nagradnem natečaju Slovenskih novic za najlepše pirhe.
»Tradicija se vrača. V zadnjih letih se je povpraševanje po klasičnem nakitu, poudarjeno vidnih uhanih in okrašenih prstanih z velikimi briljanti, ki spominjajo na 70. leta, opazno povečalo.«
V resnici je zlatar obrtnik, ki zna rezati žlahtno kovino, spajkati, kovati, topiti in ulivati zlato ter spolirati izdelek, da je videti brezhiben. Če poenostavimo, mora zlatar iz navadne surove kepice zlata ali srebra ustvariti prikupne uhane ali bogat statusni prstan z okrasnim kamnom, ki ga prav tako sam vstavi v nakit.
To je vrhunska obrt, ki smo jo v zadnjih desetletjih v Evropi kar malo odrinili na stranski tir.
»Najbližja zlatarska šola je v Pforzheimu pri Stuttgartu v Nemčiji. Celo Avstrijci je nimajo!«
Pri slovenskih mojstrih
Mojster Mandič priznava, da je imel veliko srečo, saj se je sredi 70. let vpisal v zlatarsko šolo v Celju. Takrat je še obstajala, izučil se je in začel v majhni delavnici.
»Povedati moram, da sta mi precej pomagala uveljavljena zlatarja – mojstra Loboda in Skušek. Danes nas je tako v Sloveniji le še nekaj pravih obrtnikov s klasično izobrazbo zlatarja.«
S pridnostjo in natančnostjo je delavnica rasla, prerasla v pravo sodobno manufakturo, kjer imajo 60 odstotkov serijske proizvodnje, medtem ko 40 odstotkov nakita še vedno izdelajo ročno, po tradicionalnem postopku.
Sam se je že v vajeniški dobi specializiral predvsem za prstane in uhane, seveda pa vam v delavnici Mandič izdelajo tudi ogrlice. Sicer pa so tudi uradni zastopnik za japonske bisere Hashimori.
Mlada moč
Obrt je običajno vezana na družino, tudi Zlatarstvo Mandič je družinsko podjetje, kjer bo, kot kaže, očeta nasledila danes 24-letna hči, ekonomistka Mojca, ki je že vešča žaganja, piljenja in poliranja.
»Vse se začne v delavnici pri enostavnih opravilih,« ostaja vest tradiciji oče Vlado. Hkrati pa priznava: »Brez interneta tudi zlatarji danes težko živimo, zato moramo generacije združiti moči.«
Mojca se je ob tej očetovi izjavi hudomušno nasmehnila. V zadnjem času se poglablja v sodobne trende, ki se ta trenutek pojavljajo pri zlatarjih in izdelovalcih nakita. »Vse se zelo hitro spreminja. V delavnici sem pomagala že kot osnovnošolka, takrat je bil nakit bolj minimalističen, danes je bolj bogat, nekoliko težji, oblikovan v nekakšnem neovintage slogu.«
Belo in rumeno zlato
Zlatarstvo je starodavna obrt, prav toliko kot lišpanje in lepotičenje telesa, ki nam vselej prija. Zlato je ena najredkejših kovin in edina žlahtna, ki se sveti rumeno, zato je bila od nekdaj tako zelo iskana.
»V naši delavnici smo se osredotočili na izdelke iz belega in rumenega zlata, del časa pa posvetimo srebru.«
Medtem ko nam je razlagal, kakšen je delavnik zlatarja, je v roki spretno vrtel prstan, ga lahkotno prijel s kleščami, približal kroglico zlata in vanj uperil zelen plamen.
»Zlato in zlati nakit tehtamo v gramih, glede čistine pa govorimo o karatih,« nas mimogrede pouči. Včasih so imeli v delavnici po osem delavcev, danes so zaposleni štirje. Imajo dve prodajalni, v Murski Soboti in Moravcih.
»Ne morete verjeti, kako raznoliki zgodbi sta lokala,« pove Mojca. »V Moravcih delamo največ s starejšimi turisti, ki želijo velike prstane z velikim črnim okrasnim kamnom, tu v mestu se največ ukvarjamo s poročnimi prstani in darilnim nakitom.«
Najlepši pirhi
18. 3. do vključno 25. 3. – Zbiranje pirhov v uredništvu Slovenskih novic.
27. 3. – Štiričlanska komisija oceni pisanice in določi zmagovalce v posamezni kategoriji.
29. 3. – Odprtje razstave (ob 12. uri), razglasitev zmagovalcev v posameznih kategorijah in podelitev nagrad ter pogostitev.
Razstava pirhov bo odprta 30. marca od 9. do 17. ure in 31. marca od 9. do 14. ure.
Nagrade Zlatarstva Mandič
1 x zlat obesek v obliki pirhov v vrednosti 42 evrov za nagrado za zmagovalca v kategoriji ljudska pisanka
1 x zlat obesek v obliki pirhov v vrednosti 42 evrov za nagrado za zmagovalca v kategoriji sodobna pisanka
1 x darilni boni v vrednosti 40 evrov za zmagovalca v kategoriji otroška pisanka
6 x darilni bon za nagrade v tematski spletni nagradni igri (1 x darilni bon v vrednosti 40 evrov ter 5 x darilni bon v vrednosti 20 evrov)
Razstava in ocenjevanje pirhov
V sredo, 27. marca, bo štiričlanska komisija pod vodstvom etnologa Janeza Bogataja pregledala in ocenila pirhe v vseh kategorijah ter na koncu izbrala najlepše. V petek, 29. marca, ob 12. uri bomo v avli stavbe Dela na Dunajski 5 v Ljubljani odprli razstavo pisanic in razglasili zmagovalce v posameznih kategorijah ter podelili nagrade Zlatarstva Mandič. Sledila bo pogostitev, katere pokroviteljica bo Pivovarna Union.
