Čas in hiter odziv na klic v nalogah reševalnih služb igrata pomembno vlogo. V Gasilsko-reševalni službi Aerodroma Ljubljana, ki šteje 54 posebno izurjenih gasilcev, to še kako dobro vedo. Mednarodni predpisi od letaliških gasilcev zahtevajo, da so najpozneje v treh minutah na kraju intervencije, čeprav bi ta bila na skrajnem robu 3,3-kilometrske brniške letališke steze. Naša sogovornika, poveljnik letaliških gasilcev Milan Dubravac in vodja ene od štirih izmen Bine Perič, sta nas popeljala v zanimivo zakulisje najhitrejše gasilske enote v državi.
Šesta kategorija
»Delovanje letaliških gasilcev urejata dva različna zakona in kup mednarodnih pravilnikov. Ključno za nas je, da mora imeti letališče stalno prisotno gasilsko službo primerne kategorije,« uvodoma razloži poveljnik Dubravac in nadaljuje, da je njihova enota uvrščena v 6. kategorijo gašenja in reševanja. To pomeni, da njihova oprema, moštvo in usposobljenost po pravilniku zagotavljajo varnost za letala dolžine od 28 do 39 metrov in širine trupa do pet metrov. »Po potrebi lahko našo pripravljenost povišamo na deveto kategorijo, kar pomeni letala dolžine od 61 do 76 metrov in širino trupa sedem metrov,« doda.
Lani so gasilci posredovali 320-krat, in sicer v različnih dogodkih, od nesreč z nevarnimi snovmi, kamor spada tudi manjše razlitje goriva, ki se lahko zgodi med polnjenjem letalske posode za gorivo, tehničnega reševanja iz dvigal do gašenja manjših požarov, ki pa jih je po besedah obeh sogovornikov relativno malo. »Nas pokličejo na pomoč tudi takrat, ko potniki po pomoti zaklenejo ključe v svoj avtomobil,« pojasni Perič.
Štirideset sekund
»Ko dobimo poziv dežurnega dispečerja, je ekipa v slabih 45 sekundah oblečena v polno gasilsko opremo,« pravi Perič. »Nato nam preostaneta še dobri dve minuti, da z našimi gasilnimi vozili dosežemo kraj dogodka, kot od nas zahtevajo pravila.« Na voljo imajo šest gasilnih vozil, katerih skupna lastnost je velika moč pogonskih motorjev, ki zagotavljajo hitro pospeševanje in veliko končno hitrost vozil njihovi teži navkljub. Menjalniki v vozilih so samodejni, pogon na vsa kolesa. Poleg gasilnih vozil imajo v svoji garaži še dve reševalni, vozilo za prevoz moštva in servisno vozilo.
Pravila mednarodne letalske organizacije poznajo tri stopnje pripravljenosti letališke gasilske brigade. Prva je stopnja pripravljenosti oziroma po angleško stand by. Takrat gasilci v polni opremi čakajo v prižganem gasilnem vozilu v garaži in čakajo na nadaljnja navodila. To stopnjo razglasijo takrat, kadar pilot javi, da ima tehnične težave in da bo pristal na letališču. Naslednja stopnja pripravljenosti je najvišja urgenca oziroma (full emergency). Takrat se gasilci zapeljejo do letališke steze. Razglasijo jo, kadar pilot sporoči kontrolnemu stolpu, da ima resne težave z letalom. Najvišji stopnji pripravljenosti pa gasilci pravijo alarm trčenja oziroma crash alarm, ki se aktivira ob nenadnem strmoglavljenju letala. Pri večjih nesrečah poleg brniške ekipe aktivirajo še okoliške in regijske gasilske in reševalne enote – tako kot to predvideva državni načrt reševanja.
Hitra panterja
Fantje so najbolj ponosni na svoja šest- in osemkolesna panterja. Šestkolesni rosenbauer panther 6x6 hret je njihova najnovejša pridobitev. Žene ga Volvov motor s 505 kW (705 konji) moči, ki kljub teži 39 ton doseže hitrost do 115 km/h. Novi panter lahko prepelje 12.000 litrov vode, 1500 litrov penila in 250 kg gasilnega prahu, njegova črpalka pa v minuti prečrpa do 6000 litrov. Opremljen je z dvižno teleskopsko roko z vodnim topom, ki ima pretok 6000 litrov na minuto, in s konico za prebijanje letalskega trupa za gašenje požarov v notranjosti letala. Potem je tu še vodni top na sprednjem odbijaču in dva visokotlačna stranska navijaka, ki zmoreta 40 barov. O njegovih sposobnostih smo se prepričali tudi na lastne oči, saj smo se za nekaj minut prelevili v gasilce in se z omenjenim vozilom popeljali po letališki ploščadi, kjer pa seveda veljajo posebna prometna pravila – letalo ima namreč vedno prednost.
Potem je tu še osemkolesna 38-tonska mrcina rosenbauer panther 8x8, opremljena z vodnimi topovi, ki izstrelijo 6000 litrov vode ali penila na minuto od 65 do 80 metrov daleč. Motor s 735 kW (1000 konjev) požene vozilo v 22 sekundah do 80 km/h in omogoča največjo hitrost 140 km/h. Seveda so njihova gasilna vozila opremljena tudi z učinkovitimi zavorami.
Osnovnošolska matematika zadošča za izračun, da lahko zmogljivi topovi porabijo vodo v pičlih dveh minutah. Kaj pa po tem? Poveljnik Dubravac pojasni, da ima letališče posebno vodno omrežje za potrebe gašenja. To omogoča, da cisterno najzmogljivejših vozil napolnijo v treh minutah.
Šolanje in delovni dan
Kako postaneš letališki gasilec? Kot razložita sogovornika, se njihovi gasilci podobno kot vsi slovenski gasilci šolajo v gasilski šoli na Igu. Sledi trimesečno usposabljanje v sklopu šolskega centra Aerodroma Ljubljana, kjer kandidati pridobijo znanje za pridobitev licence letališkega gasilca. Del šolanja izvajajo tudi v šolskem centru v Frankfurtu, kjer imajo na voljo posebne simulatorje gašenja letal.
Dan gasilca na Brniku je sila pester. Delajo v štirih izmenah po tako imenovanem ruskem turnusu, kar pomeni, da imajo najprej 12 ur dnevne službe, nato 24 ur prosto, nato 12 ur nočne službe in nato 48 ur prosto. Izmeno sestavlja 13 gasilcev, od katerih je v vsaki po en vodja, njegov namestnik in dežurni dispečer. Podnevi delujeta še poveljnik in njegov namestnik. Poleg gasilskih nalog letališki gasilci opravljajo še naloge voznikov tako imenovanih vozil follow me (sledi mi), pomagajo pri vkrcanju in izkrcanju invalidov in pri razledenitvi letal. Pred letom 2013 so opravljali še druge naloge, denimo vozili letališke avtobuse, zdaj pa so njihove naloge predvsem gasilske in požarno-varnostne.
| Pol stoletja od katastrofe Najhujša nesreča letala, v kateri so posredovali tudi letališki gasilci, se je zgodila v pred 50 leti, ko je 1. septembra sredi noči letalo bristol britannia med pristajanjem zgrešilo letališko stezo. Od 117 potnikov in članov posadke je nesrečo preživelo 19 ljudi. |
