Najgozdar je Krista Grün

STOGOVCI – Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Murska Sobota, ki je razdeljena na štiri krajevne enote s 15 revirji ter dve lovišči s posebnim namenom, je izbral najbolj skrbnega zasebnega lastnika gozda za leto 2012. To je prvič v zgodovini postala lastnica gozda Krista Grün iz Stogovcev 36 v Apaški dolini.

Slovenska žitnica Pomurje je sicer eno najmanj gozdnatih slovenskih območij, po podatkih iz leta 2008 je z gozdom poraščenega 39.475,15 hektara od 133.649,61 hektara površin, kar pomeni 29,54-odstotno gozdnatost, to je le slaba polovica slovenskega povprečja. Kljub temu so obstoječi gozdovi v večini lepo negovani in dobro vzdrževani, za kar gre zahvala lastnikom, med katerimi je od letos tudi Krista Grün. V obrazložitvi visokega priznanja je med drugim zapisano, da Krista živi na kmetiji v Stogovcih, ki jo je podedovala od očeta. Delo na kmetiji opravlja z veliko vnemo in zadovoljstvom, poleg tega pa najde čas tudi za družino, saj je mati petih otrok. Družina obdeluje 10 hektarov zemlje; ukvarjajo se pretežno s poljedelstvom in prašičerejo, gozda pa imajo okrog 13 hektarjev, pretežno na gričevnatih bukovih rastiščih v gozdnogospodarski enoti Gornja Radgona.

Krista je pri opravilih v gozdu pomagala očetu že v ranem otroštvu; ve, kje prijeti motorno žago, manjše sečnje v gozdu opravi kar sama. Lahko se pohvali, da je bila članica prve ženske pomurske ekipe na državnem sekaškem tekmovanju v Gornji Radgoni, kjer so se prvič čudili njeni spretnosti. V svojem gozdu redno in vzorno izvaja predpisana gojitvena dela, pri tem pa zelo dobro sodeluje z revirnim gozdarjem Boštjanom Režonjo in upošteva vse njegove strokovne nasvete.

Bila je ena izmed prvih pomurskih lastnikov gozda, ki se je po nasvetu revirnega gozdarja odločila za skupinsko zaščito umetno osnovanega mladja z ograjo, ki je nastalo na žarišču lubadarja, sočasno pa je postavila ograjo okoli mladega sestoja, ki mu je grozila divjad. Zdaj je lepo vidna razlika v kakovosti podmladka za ograjo in zunaj nje. V naslednjih letih bo ta opravila svojo funkcijo, zato jo bo lastnica gozda odstranila.

Kot zanimivost omenimo, da so pri Grünovih že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot prvi v Apaški kotlini kupili sekalnik. Čeprav nosi letnico 1974, še zdaj deluje. Že takrat je pri njih živela ideja združevanja uporabe delovnih strojev, saj so sekalnik skupaj kupili trije kmetje, lastniki gozda.