LJUBLJANA – Slovenkam in Slovencem se na sončni strani Alp za 21. novo leto v samostojni državi ponovno obeta zeleno silvestrovo. Medtem ko je bilo v prvih 10 letih samostojnosti kar sedem novoletnih rajanj, ki ga je spremljala snežna odeja, pa se je trend v zadnjem desetletju popolnoma obrnil, saj smo imeli od leta 2002 naprej le tri bela nova leta. Mlade in vse tiste avanturiste, ki bodo najdaljšo noč v letu preživeli na ulicah, bo prav gotovo razveselila napoved, ki kaže jasno silvestrsko vreme. Po besedah meteorologa Benedikta Strajnarja z agencije za okolje pa utegne vrhunec novoletnega praznovanja v Ljubljani, ognjemet, pokvariti megla.
Jasno in razmeroma toplo
Zadnje tri dni v iztekajočem se letu 2012 bo po njegovih besedah jasno in sončno, razen v nižinah, kjer se dopoldne lahko pojavi megla. »Območje visokega zračnega tlaka je nad Alpami in severnim Jadranom, kjer bo povsod lepo vreme. Ob mirnem vremenu je megla običajen pojav, ki se lahko ponekod zadrži ves dan. Gre predvsem za Ljubljansko kotlino in nižine Dolenjske,« je za Slovenske novice ocenil Strajnar. Glede na to, da so ponekod že napovedali okrnitev ognjemetov zaradi vsesplošne krize, megla ne bo tako usodno vplivala na ognjeni šov.
V novoletno jutro se bomo prebudili ob temperaturah pod lediščem, ki pa se bodo nato čez dan dvignile. »Temperature ponoči in zjutraj bodo malo pod ničlo, v krajih z meglo bo nekje minus ena stopinja, drugod bo še malce hladneje, tam nekje minus štiri stopinje Celzija,« je še napovedal Strajnar.
Padavin po njegovih besedah ne bo do konca leta, v novem pa se lahko pojavijo že 2. januarja. »Takrat se nakazuje možnost snežnih padavin, govorimo o manjših količinah snega,« je dodal meteorolog.
Po njegovih besedah so sicer zadnji mesec letošnjega leta zaznamovala nihanja. »Od 5. do 13. decembra je bilo precej mrzlo in so bile temperature pod dolgoletnim povprečjem, medtem ko so drugo polovico meseca zaznamovale nadpovprečne temperature,« je povedal Strajnar.
Na agenciji za okolje 31. decembra v zgodovini merjenj vremena beležijo dva ekstremna dogodka. Pred dobrimi sto leti, 1906., se je leto v večjem delu Slovenije izteklo z debelo snežno odejo in hudim mrazom. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob sedmi uri zjutraj pokazal kar 27,2 stopinje Celzija pod ničlo. V prestolnici so takrat namerili minus 19,8 stopinje Celzija, snežna odeja pa je bila debela kar 71 centimetrov.
Za novo leto 1976. »je jugozahodni do zahodni veter iz nekaterih kotanj z močnim temperaturnim obratom že v jutranjem času spihal hladen zrak, tako da se je v nekaj urah ogrelo za 20 stopinj Celzija,« pojasnjujejo na agenciji za okolje. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do minus 25,3 stopinje Celzija, ob sedmi uri zjutraj pa je bilo ob vetru le še minus 3,2 stopinje Celzija.
Ker pa se je letošnja koledarska zima z zimskim solsticijem, ki se je zgodil 21. decembra, šele dobro začela, je težko napovedovati, ali nas čaka bela ali zelena zima. Namesto konca naj zato navedemo star slovenski pregovor, po katerem bi lahko velikonočna jajca na žegnanje odnesli kar med belimi snežinkami: Če je božič zelen, bo velika noč bela.
Leta 2002 osem stopinj plusa
Od osamosvojitve naprej smo v Sloveniji doživeli že 20 novoletnih rajanj, izmed katerih jih je bilo kar 11 polepšanih s snežno odejo. Levji delež belih božičev in novih let smo imeli v prvih desetih letih samostojnosti, ko smo se kar sedemkrat veselili snežne podlage med božično-novoletnimi prazniki. V času slovenske samostojnosti smo imeli po podatkih agencije za okolje sicer najtoplejše novo leto pred natančno desetletjem, ko je bila 31. decembra 2002 povprečna silvestrska temperatura v prestolnici kar osem in pol stopinje Celzija nad lediščem, jutranja pa je celo presegla devet stopinj Celzija. Najtoplejše novo leto pa smo zabeležili tri leta prej, ko je bila 31. decembra 1999 povprečna temperatura minus 5,3 stopinje Celzija.
