Najboljši terani v botaničnem vrtu

Konzorcij kraških pridelovalcev terana je ob ustanovitvi leta 2005 štel 20 vinarjev in ga je vodil ustanovitelj Miran Vodopivec, priznani enolog in pisec vrste knjig o teranu. Zdaj je že nekaj let na njegovem čelu Boris Lisjak, šampion terana iz Dutovelj, konzorcij šteje 26 članov, zraven so tudi specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Majda Brdnik, vodja sežanske kmetijske svetovalne službe Milena Štolfa, obe iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, in, kajpak, doktor terana, kot mu rečejo Kraševci, dr. Miran Vodopivec, ki so konzorciju v veliko in stalno, predvsem strokovno pomoč.

Pridelovalci terana s Krasa so tudi prvoborci za zaščito avtohtonega kraškega terana; hvala bogu jih podpira minister Dejan Židan in njegovo kmetijsko ministrstvo. A boj s Hrvati, namazanimi z vsemi žavbami, tudi lažnivimi, ter dokazovanje evropskim birokratom, da imamo prav, bo še naporno delo, saj Hrvati zahtevajo revizijo postopka in zaščite kraškega terana, ki sicer velja že od leta 2012.

Člani konzorcija so se doslej vsako leto osebno in s svojim pridelkom zlasti medijem predstavljali v ljubljanskem hotelu Union, letos so to storili v središču Sežane in zadeli žebljico na glavico. Boljšega kraja, kot je čudovit botanični vrt, nekoč v lasti bogate grške trgovske družine Scaramanga iz Trsta, niso mogli izbrati. Lisjak in druščina so se tokrat z najboljšimi terani letnik 2015 predstavili pod krošnjami najlepših in najmogočnejših dreves v parku, sinje libanonske cedre, bornmüllerjeve in španske jelke ter mamutovca.

Pred leti, ko so v Konzorciju sprejeli stroga pravila pridelave, se jih je od 900 vinogradnikov, ki na slovenskem Krasu vino pridelujejo na 650 hektarjih vinogradov (80 odstotkov je terana), vanj vključilo 20, danes jih je 26. Vsi pridelujejo vrhunski teran in za (trikrat) ocenjen pridelek dobijo posebne nalepke. Vinsko posebnost pač negujejo in z njo delajo tako, kot se spodobi.

Ves čas je bila v globoki senci eksotičnega drevja tudi kraljica terana, 21-letna Kristina Tavčar iz Krepelj, ki ji je družbo delal diplomat, publicist in visokošolski profesor Livio Jakomin, priljubljeni Primorec in tudi konzul slovenskega reda vitezov vina s še nekaterimi kolegi vitezi.

Pomembno je tudi, da se naši vinarji povezujejo in skupno nastopajo z zamejskimi onkraj nekdanje meje, tako tvorijo združenje čezmejnih kraških pridelovalcev terana. Skupaj so kajpak močnejši, še zlasti ker v sklopu projekta Agrotur (Kras – destinacija avtohtonih produktov), ki je bil podprt z evropskimi sredstvi, sodelujejo tudi Univerze v Ljubljani, Novi Gorici, Trstu in Vidmu.