Vedno znova ugotavljam, da so v življenju najboljše stvari sila preproste. Kompleksnost pojma prave ljubezni ali zgolj prave sreče so že pradedi označevali kot zapleteno, težko razumljivo, mistično in fiktivno. Češ babe so z enega planeta, dedci z drugega. Te teorije so požirali naši starši, uspešno smo jih ponotranjili tudi sami. In s tem živimo. Sicer sila navidezno srečni s partnerjem, srečni v službi (če jo seveda sploh imamo), srečni doma, srečni, ko gospodinjimo, srečni, ko s sosedo že stotič obrekujemo soseda, ki rad pregloboko pogleda v kozarec. Tako srečni v svoji površinskosti, da nam revežem ne uspe spoznati niti, kaj naj bi ta »sreča« pravzaprav bila. Težko najdem junaka, ki bi se ves dan lahkotno nasmihal, brezskrbno zrl v svet in pod roko držal tisto pravo dušo, ki mu je namenjena predvsem zato, ker zasluži spoznati najboljše in ljubiti najboljše. Težko najdem junaka, ki svoje otroke tako neizmerno ljubi, da jim ne vsiljuje lastnih zakoreninjenih kompleksov, travm in potlačenih frustracij, izzvanih od nesrečnih, zrcalnih podob, ki blodijo po zemlji.
In zakaj trdim, da so najboljše stvari pravzaprav preproste? Na mnogo križiščih življenjske poti se večkrat odločamo, kam po novo srečo oziroma katera smer nas bo tokrat premamila. Večkrat se oziramo po omembe nevrednih, bleščečih potrditvah, ki so kratkega roka in pustih vsebin. Na dolgi rok nas pahnejo zgolj v prepad in od bleščečega prahu ostane zgolj praznina, ki je ni več mogoče zapolniti. Žalostno je to, da se ljudje ne zavedamo, da smo sami vse. Da tarnanje ne obrodi sadov in obrekovanje soseda žal ne pripomore k temu, da bi kaj manj pil. Če želimo ostati prvinski, resnično srečni, moramo biti preprosti in moramo misliti preprosto. Brez pričakovanj in brez sodb. Brez pogledov levo in desno in brez strahov, kaj bo jutri ali pa čez pet let. Naše misli so lahko naša največja poguba ali največja zmaga. Naši strahovi namreč lahko živijo celo namesto nas, ne da bi se tega sploh zavedali. Torej, kar želim povedati, je zgolj to: v svojem življenju vidimo in doživljamo natanko tisto, kar verjamemo. Tako je to. Sila preprosto ali sila zapleteno. Stvar odločitve.
