LJUBLJANA – Vseh 48 kopalnih voda v Sloveniji ustreza minimalnim standardom kakovosti, v zadnjih letih pa smo lahko zadovoljni z njihovo kakovostjo, pravi Irena Rejec Brancelj z direktorata za okolje. Nekaj težav se pojavlja le pri celinskih kopalnih vodah zaradi onesnaževanja iz kmetijstva in odplak iz naselij.
Med kopalne vode štejemo naravna kopališča, ki imajo svojega upravljavca, in kopalna območja, za katera je tradicionalno znano, da se na njih kopa večje število ljudi. Nedavni rezultati raziskave Eurobarometra sicer kažejo, da so prebivalci Slovenije zaskrbljeni zaradi onesnaženosti voda in si v povezavi s tem želijo več informacij.
Treba bo še več truda
»Lahko smo v celoti zadovoljni s kakovostjo kopalnih voda na morju, nekoliko manj pa s kakovostjo celinskih kopalnih voda,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Rejec Brancljeva. V prihodnje bo po njenih besedah v to treba vložiti še več truda, da bi zagotovili ustrezno, varno in čisto vodo za kopanje. Mojca Dobnikar Tehovnik iz Agencije RS za okolje (Arso) je pojasnila, da pri merjenju kakovosti kopalnih voda spremljajo dva mikrobiološka parametra, ki sta kazalca fekalnega onesnaženja. Kopalne vode najboljše kakovosti so tiste, ki so v skladu s priporočenimi zahtevami, dobre so tiste, skladne z obvezujočimi zahtevami, neskladne pa so tiste, ki ne izpolnjujejo mejnih vrednosti, je pojasnila.
V lanski sezoni je bilo preiskano 433 vzorcev, kakovost vseh kopalnih voda pa je bila dobra, saj so bile vse skladne z obveznimi mejnimi vrednostmi. S priporočenimi vrednostmi je bilo skladnih 69 odstotkov kopalnih voda, kar pomeni 33 kopalnih voda. »Najboljša kakovost kopalnih voda je bila lani na morju, kjer imamo 95-odstotno skladnost s priporočenimi vrednostmi,« je poudarila. Oceno dobro si je lani prislužila le plaža Simonov zaliv.
Celinske vode so težava
Na celinskih vodah je bila približno polovica voda dobrih, polovica pa odličnih. Na Nadiži je bila tako lani voda odlične kakovosti, v odličnem stanju pa je prav tako 80 odstotkov kopalnih voda na Kolpi. Primerjave kakovosti kopalnih voda med letoma 2004 in 2011 sicer kažejo, da je v zadnjih letih kakovost zelo dobra. »Lahko rečemo, da so trendi zelo ugodni,« je poudarila Dobnikar Tehovnikova. V primerjavi z drugimi članicami EU je Slovenija glede na kakovost kopalnih voda v drugi polovici držav, predvsem zaradi visokega deleža celinskih kopalnih voda, kjer se pojavlja več težav. Slovenija je sicer ena izmed štirih držav EU, kjer vse kopalne vode ustrezajo minimalnim kriterijem kakovosti.
Mateja Recek z ministrstva za zdravje je opozorila, da se moramo zavedati, da kopanje lahko tudi ogroža zdravje ljudi. Obstaja nevarnost poškodb in utopitve, pa tudi alge in njihovi toksini niso povsem nedolžni. Najpogostejše bolezni, ki so povezane s kopanjem, so sicer bolezni prebavil, vendar pa tako pri nas kot v svetu ne obstaja statistika o njihovem pojavu, saj je težko dokazati izvor okužbe.
