KOKORIČI – Ob vse hitrejšem razvoju tehnologije, dobi robotov in tako imenovane racionalizacije poslovanja zelo hitro izumirajo različni poklici in dejavnosti, brez katerih v preteklosti zlasti na podeželju ni bilo življenja; denimo razni rokodelci in ljudski obrtniki, kot so kolarji, kovači, čevljarji... Skorajda ni jih več.
In čeprav poskušajo razna društva ohranjati kulturnozgodovinsko dediščino, kamor nedvomno spadajo tudi že pozabljeni ljudski običaji, domača obrt in rokodelstvo, se s starimi obrtmi ukvarja le še malokdo, morda kaki ljubiteljski umetniki, ki izdelujejo takšne in drugačne predmete, ki nas spominjajo na nekdanje čase.
Med takimi je tudi Franc Rakuša iz Kokoričev v Prlekiji, ki je septembra praznoval 70 let svojega zanimivega, bogatega in plodnega življenja. Upokojeni klepar se je rodil v Pristavi pri Ljutomeru, družino pa je ustvaril z ženo Marijo iz Kokoričev. Tudi obe hčerki z družinama živita v Kokoričih. Franc, ki je še zlasti ponosen na vnuka in dve vnukinji, si je pokojnino zaslužil v sosednji Avstriji ter v Radenski.
Sodeluje tudi na razstavah ročnih del
Dvanajst let je upokojen, a mu niti malo ni dolgčas, saj ima številne konjičke, med katerimi je v ospredju izdelovanje raznih umetnin iz kovin, zlasti iz bakra. Skoraj vse, kar si kdo zaželi, lahko Franc naredi, veliko tega smo si lahko tudi ogledali na njegovem dvorišču, v delavnici in garaži.
»Največ izdelkov je res iz bakra, ta material me je od nekdaj privlačil. Baker je sicer relativno drag, a je tudi material, iz katerega se lahko naredi skoraj vse. V mojem primeru gre za unikatne izdelke, predmete in figure, ki krasijo strehe in domove številnih prijateljev in znancev, ne le po Prlekiji, ampak po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Moji okraski iz bakra krasijo gasilske, lovske in ribiške domove ter kapelice, na kar sem še posebno ponosen. Največ je petelinov, a tudi drugih izdelkov in okraskov ne manjka, zlasti motivov živali in ptic, pa horoskopskih znakov,« nam pove Franc.
Svojemu konjičku se ne posveča vsak dan, »temveč, ko imam voljo. Za izdelavo enega petelina, ki se obrača za vetrom, porabim denimo nekaj več kot en dan, skupaj z materialom stane približno 130 evrov,« nam razloži Franc in pohvali pomoč 12-letnega vnuka Luke, ki njegove izdelke fotografira ter arhivira, prav zaradi njega pa ima za ustvarjanje svojih umetnin še večji navdih, saj je prepričan, da bo Luka nadaljeval njegovo delo.
S svojimi izdelki Franc pogosto sodeluje tudi na razstavah ročnih del, ki jih pripravlja domače ali sosednja društva upokojencev. Ob tem najljubšem konjičku je sogovornik dejaven še v različnih društvih, zlasti pri upokojencih, lovcih, ribičih in planincih.
