RAZISKAVA

Najbolj pijejo Dolenjci, Belokranjci in Posavci

Objavljeno 14. junij 2012 21.19 | Posodobljeno 14. junij 2012 21.21 | Piše: A. L., STA

Jugovzhodna in spodnjesavska regija sta med drugimi statističnimi regijami v Sloveniji v vrhu po stopnji umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov.

Fotografija je simbolična

NOVO MESTO – V jugovzhodni Sloveniji po podatkih zdravstvene regije Novo mesto alkohol povzroči več z njim povezanih bolezni kot v drugih delih države. Dolenjci, Belokranjci in Posavci pa v primerjavi z drugimi Slovenci pogosteje posegajo po alkoholnih pijačah, so poudarili na današnji regijski konferenci o preprečevanju škodljive rabe alkohola v Novem mestu. Kot je povedala predstavnica prireditelja konference, Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, Doroteja Kuhar, omenjeno bolj kot za mladino, ki je glede tega v slovenskem povprečju, velja za odrasle prebivalce v jugovzhodne Slovenije. Omenjeno smernico bi radi preusmerili s skupnim pristopom vseh vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z navedeno problematiko.

Mladi pijejo vino

Po njenih besedah sta jugovzhodna in spodnjesavska regija med drugimi statističnimi regijami v Sloveniji v vrhu po stopnji umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov. Navedla je podatke raziskave ESPAD Dolenjska 2011, po kateri je dobrih 93 odstotkov 16-letnih dijakov že pilo alkoholne pijače, od teh pa jih je 46 odstotkov po njih poseglo štiridesetkrat ali večkrat. Najpogostejša pijača med tamkajšnjo mladino je glede na vinogradniško območje vino, med pivci pa prevladujejo fantje, a jim dekleta hitro sledijo, je dodala Kuharjeva in še opozorila, da se pitje alkoholnih pijač med mladino povečuje.

Brez odgovora ministrstva

Na današnji konferenci so predstavili tudi predlog projekta, s katerim bi oblikovali program za celovito obravnavanje alkoholizma na območju jugovzhodne Slovenije. Kot je dejal direktor novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo Dušan Harlander, si zanj prizadevajo že zadnjih 15 let. V omenjenem obdobju so ministrstvu za zdravje trikrat poslali predlog za njegovo oblikovanje, do zdaj pa od tam niso dobili odgovora. Z omenjenim mrežnim programom bi radi v regiji dolgoročno povezali vse zdaj nepovezane in posledično manj učinkovite poklicne ter nepoklicne organizacije, ki se ukvarjajo s problemom alkoholizma, je še pojasnil Harlander.

Deli s prijatelji