LJUBLJANA – Danes, 1. decembra, se začne meteorološka zima, ki je po pretoplih dnevih v začetku tega tedna pokazala svoje zobe: nad naše kraje je s severa prišel polarni zrak. V ponedeljek je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladno je bilo, saj je k nam začel dotekati mrzel polarni zrak. Tokovi se razporedijo tako, da zrak priteka res s polarnih območij, torej daleč s severa nad srednjo Evropo in naše kraje, so pojasnili vremenoslovci z Agencije RS za okolje (Arso). Hladno je bilo v torek, še hladneje včeraj, marsikje so se temperature spustile pod ledišče. V torkovem jutru je bilo na Kredarici –18,6 °C, v Ratečah –6,8 °C, Celju –4,8 °C, tri stopinje pod ničlo so bile tudi v Črnomlju in Novem mestu, v Murski Soboti so namerili –1,6 °C, v Ljubljani je bilo malo pod ničlo. Bolj ko so noči jasne, nižje so jutranje temperature, če bi imeli snežno odejo, pa bi bilo še hladneje.
Nizke temperature lahko negativno vplivajo na naše zdravje, mraz najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike (z obolenji srčno-žilnega sistema, dihal, s sladkorno boleznijo, gibalno ovirane, ljudi z duševnimi motnjami in tiste, ki uživajo alkohol in druge psihoaktivne snovi, podhranjene), ljudi s socialno-ekonomskimi problemi (tiste z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane) in tiste, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (imajo slabše razmere za bivanje: bivajo v slabo ogrevanih, slabo prezračevanih, vlažnih prostorih, s plesnijo, ali v prenatrpanih prostorih; delavce, ki delajo na prostem), opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Oblečeni po plasteh
Mrazu in vetru navkljub ostanimo aktivni, tudi zunaj: zdaj že vsi vemo, da sta gibanje na prostem in športna aktivnost zelo pomembna, saj sta osnova za zdravo in kakovostno življenje. Temperatura, pri kateri bi bilo treba omejiti gibanje na prostem, ni določena, z ustreznimi oblačili in obutvijo pa poskrbimo za zdravo gibanje na prostem tudi v mrzlih zimskih dneh. Najbolje je, da se oblečemo po plasteh, na čebulo, kot radi rečemo: obleka v številnih slojih bo učinkoviteje ohranjala primerno telesno temperaturo. Ob nižjih zunanjih temperaturah moramo najbolj izpostavljene dele telesa posebej zaščititi: nosimo kapo, šal in rokavice. Na mrazu ne mirujemo, ampak se ves čas gibamo, na to opozarjamo tudi starejše in otroke. Bodite pozorni na mrazenje: če otroka mrazi ali se trese, pojdite v topel prostor. Mrazenje je znak, da telo izgublja toploto hitreje, kot jo proizvaja. Ne pozabimo, da moramo odrasli poskrbeti, da bodo otroci primerno oblečeni, saj toploto izgubljajo hitreje kot odrasli in je samo z drgetom ne morejo proizvesti dovolj. Že pri temperaturah nad 0 °C lahko ob močnem vetru in neprimernih oblačilih (mokra, za gibanje in šport neprimerna oblačila) nastanejo podhladitev in ozebline, opozarjajo na NIJZ. Močneje ko piha veter, prej nas začne zebsti. Kadar so temperature izjemno nizke in ko piha veter, se zunaj zadržujmo krajši čas. Prostori naj bodo primerno ogrevani, ne pozabimo na redno zračenje. Dojenčki naj ne spijo v hladnih prostorih, nosijo naj topla oblačila. Podobno je s starejšimi od 65 let, tudi ti morajo bivati v primerno ogrevanih prostorih. Otrok in drugih ljudi, ki ne zmorejo ustrezno poskrbeti zase, ne puščamo samih v zaprtem parkiranem avtomobilu in v mrazu ne nosimo majhnih otrok dlje v nahrbtniku. Poskrbeti moramo za primerno hrano in pijačo, zlasti toplo, ki ogreje telo.