Zadnji udarec cerkvenega zvona za sedmo uro se je posmukal mimo balkona. Za jutranje prebujanje sem poleg zvokov mimovozečega ljudstva, ki je hitelo razvažati otročad po vrtcih in šolah, zaslišal še v vzvratno prestavo piskajoče prestavljanje kamiona. Uzrl sem mežikanje signalnih oranžnih lučk ter poslušal porivanje zabojnikov za smeti. Da bi se jih Bog usmilil!, mi je šlo skozi glavo. Dve postavi, opravljeni v barve nizozemske nogometne reprezentance, sta vešče izpraznili zabojnike, jih namestili nazaj in se postavili vsaka na svojo ozko stopničko komunalnega tovornjaka.
Ni važno, kakšna je temperatura, kako pada ali žge izpod nebesnega svoda in predvsem kako neprijetne vonjave se ovijajo okoli njiju. Jutranja stalnica sta. Njun kolega, ki ne gre iz zavetja tople vozniške kabine, ju pripelje vsako jutro. Zato, ker ločujemo odpadke. Enkrat po steklo, drugič po papir, pa plastiko in še navadne smeti. Večkrat ju pogledam dol z balkona, saj na licih dveh komunalnih uslužbencev še nisem zasledil drugega kot širokih nasmehov. Fanta čebljata med prerivanjem s kantami, kot da bi poslušal stare babnice med urami pletilskega krožka. Vsako jutro, ker na balkonu pijem kavo in kadim, po drobcih izvem marsikaj novega z lovljenjem njunega debatiranja. Iz smeti izbrskata marsikatero lokalno novico. Točno vesta, kje se kdo seli, kdo je kupil novega in kaj, kje so bile žurke in kdo je čisto običajen alkoholik, ki vsak dan položi po steklenico ali dve v kanto. Tudi to sem že slišal dol s komunalnega otoka, da ima natakarica iz bližnje beznice v nedrčkih blazinice, kadar je za točilnim pultom.
Tako ima več napitnine. Seveda je eden od njiju to imenoval bolj po domače, da ima pač baba podložene joške. Žal mi je, da sta včasih prehitra, da se zaženeta v delo, kot bi bila obrtnika s svojim poslom, in ne dva najnižje uvrščena na plačilni listi občinske firme. Urno skočita na tisto železno stopničko zadaj, in kot da bi se držala srfa sredi morja, odjadrata novim kantam naproti. Vsako jutro gredo z njima smeti, smrad, odstranita nepotrebno, neželeno in zavrženo. Vendar ne le odnašata. Tudi prineseta. Ogromno. S svojo energijo, vedrino in veseljem ter kljub izjemno zoprnim delovnim razmeram sta prav fanta v barvah nizozemske nogometne reprezentance izza smetnjakarskega tovornjaka tista, ki najbolj iskreno zaželita dobro jutro.
