Najbogatejši Slovenec Joc Pečečnik odpušča

GROSUPLJE – »Pri nas sindikata nimamo, ker ga ne potrebujemo. Ker iščemo sodelavce, ki bodo pripadni in jih poskusimo ustrezno nagraditi za svoje delo, da so srečni, da lahko poskrbijo za svoje potrebe in potrebe svojih družin. Naši standardi so tako visoki, da sindikat tukaj nima kaj početi.« Tako je sredi novembra lani govoril Joc Pečečnik v večerni oddaji na javni RTV. Pri tem pa je pozabil omeniti, da so v eni od družb v njegovi lasti le kakšen mesec prej odpustili kar precej zaposlenih.

Po naših podatkih je brez dela ostalo več kot 15 zaposlenih v grosupeljskem hotelu in casinoju Kongo. Nekateri so odpoved dobili kar v poštni nabiralnik med vsemi reklamami, iz pogovora z nekaterimi pa smo izvedeli, da tudi regresov ni bilo.

»Kaj pa je to
 za en kreten?«

Vse, kar so nam jih zaupali nekdaj zaposleni pri Pečečniku, smo želeli preveriti v Kongu. Po prejetih vprašanjih nas je tja povabil direktor Srečko Žvipelj. Dogovorjeni smo bili v ponedeljek, a je srečanje v nedeljo, torej dan prej, preklical sam Joc Pečečnik, eden najbogatejših Slovencev po Managerjevi lestvici. V dolgem elektronskem sporočilu, ki ga je začel z besedami »Moje ime je Joc Pečečnik. Sem podjetnik, ki svoje premoženje ustvarja za slovenske razmere na nenormalen (pošten) način, in to stoodstotno v tujini«, je zapisal, da je od sodelavcev prejel naša vprašanja in jim dejal, naj se z nami ne ukvarjajo, saj bo sam spisal nekaj besed z namenom, da »zaustavim vaše petelinjenje, ki nima nobene resne podlage, ampak je lahko samo plod plačljivega članka, ki vam ga je nekdo naročil, da škodi ugledu eni od mojih družb, ki se je komaj izkopala iz težav«. Pri tem je dodal, da se je ob prejemu naših vprašanj najprej vprašal: »Kaj pa je to za en kreten z neke nepoznane internetne strani? Potem pa sem vam kljub vsemu napisal tale odgovor, saj je pod vašim priimkom napisano podjetje Slovenskenovice.si, ki naj bi predstavljalo resno ime na področju medijev.«

Odpuščali, da
 so rešili Kongo

Prvo in jasno zastavljeno vprašanje, koliko redno zaposlenih so odpustili v zadnjih treh mesecih, je Pečečnik preskočil. Razkril ni niti števila novozaposlenih študentov, ki naj bi, tako pravijo naši viri, nadomeščali redno zaposlene. V odgovoru je sicer navedel, da ima »Kongo zaposlenih toliko ljudi, kot jih za svojo dejavnost potrebuje. Med sezonami povečamo tudi število študentov. Zaradi neprimernega odnosa države se trudimo, da je v Kongu čim več študentov, saj država pobira nehumano veliko dajatev na plače, kar Kongu in zaposlenim v njem, ki ne posluje na črno z gotovino, povzroča veliko težav, saj ne more biti konkurenčen pri plačah v primerjavi z lastniki kafičev, ki plače izplačujejo na roke brez plačila socialnih, zdravstvenih in davčnih dodatkov. Seveda je to mladim natakarjem zelo všeč, saj jih ne briga za socialno varnost in imajo rajši minimalno in več casha na roke.«

Pečečnik pojasnjuje, da je aprila nameraval Kongo zapreti in počakati na boljše čase: »Moja žena me je prepričala, da je Kongo še odprt, in ob pomoči svojih najožjih sodelavcev smo naredili reorganizacijo. Ustavili smo vse nepotrebne stroške, ki jih je bilo veliko. Zmanjšali smo število zaposlenih na tisto številko, da jo dejavnost lahko pokriva. Zadnje tri mesece ustvarjamo pozitiven rezultat in ni mi bilo treba izvesti plana odpustimo vse in zaprimo Kongo.«

O izročevanju odpovedi kar v poštni nabiralnik Pečečnik pojasnjuje: »Vsakemu je bila odpoved vročena osebno, saj smo se skoraj z vsemi dogovorili sporazumno. Tisti, ki na tak način ni želel vročitve, je odpoved dobil po pošti. Ker, kljub temu da je bil doma, ni sprejel pošte, se mu je vročila v nabiralnik, kar je zakonsko pravilno.«

Regres izplačan, ne pove pa, kdaj

Pečečnik zatrjuje, da so bili vsi regresi izplačani. A dodaja, da je bilo glede na stanje v Kongu to nemogoče zagotoviti s sredstvi iz poslovanja: »Zato sem jaz dal denar iz drugih virov, da so zaposleni dobili regres – eni redkih v gostinski dejavnosti.« Kdaj je Kongo zadnjemu zaposlenemu nakazal regres, Pečečnik ni razkril. »Podatka, kdaj je bil izplačan regres, ta trenutek nimam, lahko pa zagotovim, da je bil izplačan takoj, ko je bilo mogoče,« je zapisal v odgovoru 25. decembra. Do objave članka nam ni sporočil, kdaj je bil zadnjemu zaposlenemu oziroma odpuščenemu regres nakazan.

»Tukaj bom do 8. februarja in upam, da se bova srečala, če boste seveda imeli jajca,« nas je povabil Pečečnik. Povabilu smo se odzvali in predlagali srečanje pred božičem oziroma po božiču, a Pečečnik do danes ni našel časa za srečanje.