Zdravnik je bil včeraj v Sloveniji spet spoštovan, celo deležen aplavzov, zdravi in manj zdravi iz vse države so pridrli k njemu v ljubljanski trgovski center po avtogram in selfie. Ljudje moji, pa je to sploh mogoče, se lahko vprašamo v slogu legendarnega Mladena Delića.
I, je mogoče, ker je ta zdravnik Bergdoktor, ne pa oni naši dohtarji, ki kar naprej izsiljujejo s stavko. In prav tako takšnih ovacij ne bo nikoli deležna Zdenka Čebašek Travnik, ki – potem ko jo je zaradi zahtev po velikanski plači, menda 10 jurčkov bruto, in očitkih o avtokratskem vodenju zapustila polovica najožje ekipe – na torkovi peturni seji skupščine zdravniške zbornice ni dobila zaupnice: 42 poslancev ji ne zaupa, 35 pač. Ker pa glasovanje zanjo ni imelo pravnih posledic, ne namerava odstopiti. »Gre za sporočilo poslancev zbornice, ne za sporočilo vseh zdravnikov. Nič novega nisem slišala danes. Na kritike sem odgovorila,« je nonšalantno obrazložila svoje vztrajanje v predsedniškem fotelju, ki se ga zdaj, kakor je zatrdila, drži skromnejša plača, 8000 evrov bruto...
Bergdoktorja pa vodi eno samo načelo, požrtvovalno, z vsem znanjem in izkušnjami pomagati bolnim. In v zdravniškem sindikatu najbrž ne bi držal štange Konradu Kuštrinu.
Slovenski zdravniki bi morali biti taki, kot je tako zelo človeški Bergdoktor. No, ja, kar se (vsaj večjega dela) moške klientele tiče, lahko tudi malo manj privlačni.
Na žalost se moramo na koncu opomniti v slogu radia Erevan, da Bergdoktor sicer ordinira v Alpah, ampak na avstrijski strani. In da sicer je doktor, ampak samo na televiziji. V resničnem življenju niti sam ne loči med gripo in prehladom.
Kar pa še zmeraj ne pomeni, da serije, v ponedeljek bodo začeli predvajati že deseto sezono, ne bi toplo priporočal našim zdravnikom in Čebašek Travnikovi. Je pa res, da bi se lahko še precej več naučili že pri vsaj meni ljubšem dr. Houseu.
