Trinajsta plača je en tak prijeten, ampak na žalost oddaljen spomin. V tolažbo je pa vsaj božičnica. Darilo delodajalca, ki ga zaposleni v času nenehnega zategovanja pasu niti ne pričakujemo več, vsako leto znova pa nanj pobožno upamo. In ga, moram potrkati, tudi dobimo. Naša hiša nas je v 2015. pospremila z dobrimi željami in kar lepo božičnico.
A hudič je v podrobnostih, ki sploh niso podrobnosti. Tako se je izkazalo, ko smo na računih komajda opazili, da smo jo dobili. Bruto je ta podrobnost. Od darila, ki smo ga dobili od delodajalca, je nekaterim ostalo manj kot pol, drugim nekaj fičnikov več kot toliko. Razlika? Ja, gospa požrtna država je pristavila svoj piskrček in si vzela, kar naj bi bilo njenega. Pol mojega darila si je vzela!!!! Nič novega, vsako leto isti šmorn – prismojen, grenkega okusa. A ne morem, da se zaradi te grenkobe ne bi razburjal vsako leto znova. Kaj hudiča si država pametnega naredila, da si imaš pravico vzeti pol mojega darila in polovico vseh daril tistih srečnih delavcev, ki so jih delodajalci sploh obdarovali? Nekako naivno si mislimo, da smo božičnico dobili, ker smo dobro delali, ker je podjetje dobro ali pa vsaj zadovoljivo delalo. Zato smo nagrajeni in obdarovani.
Država, si delala dobro? Tako dobro, da si zaslužiš pol naših prazničnih daril? Kaj pa če bi si vzela še pol lego kock, punčke iz cunj in bagra, ki sta ga Božiček ali pač dedek Mraz postavila pod smrečico za otroke? Te ni sram? Vas ni sram, politiki, voditelji te neskrbne države, ki ves čas le jemlje, da krpa svoj šalabajzersko vodeni proračun, ki pa ga ne zna zakrpati in, kot kaže, ga tudi nikoli ne bo. Velefinančniki politikantski, ste izračunali, koliko vam je v blagajno brez dna kapnilo naših božičnic? In koliko delavcev si bo zaradi vaše požrtnosti na slivestrsko mizo postavilo le pol kile mesa, ker ste druge pol kile požrli vi?
Naj se vam zatakne! Pa srečno.
