LJUBLJANA – Nasilje v osnovni šoli v Desklah še vedno odmeva. Da nasilja ne bi smeli dopuščati, je jasno, drugo vprašanje pa je, kdo je za ta in druge podobne incidente najbolj odgovoren.
»Žrtev ne sme postati zdravilo za nasilneža«
Anton Meden, predsednik Zveze aktivistov svetov staršev Slovenije, je v TV Klubu na Pop TV dejal, če se nasilju že ni mogoče izogniti, se je treba vsaj potruditi, da se dogodek razreši s čim manj posledicami. Meni, da je v takih primerih treba delati z vsemi vpletenimi, tako z žrtvijo kot s tistim, ki nasilje povzroči. »Žrtev ne sme postati zdravilo za nasilneža,« pravi. »Priznam, in ne strinjam se z nobeno drugo trditvijo, da ni nihče bolj kriv kot jaz in moja žena za vedenje najinih otrok,« je še povedal, a obenem poudaril, da otroci v šoli preživijo veliko časa, zato bi morali starši vzgajati skupaj s šolo.
Meden se zaveda, da je treba v šoli poskrbeti za varnost vseh, a treba je gledati tudi na širše okolje, ki na otroke močno vpliva. Kot pravi, otrok v nekem obdobju postane upornik in takrat je še toliko bolj pomembno, da ima neko avtoriteto zunaj družine, ki mu mora povedati, da meni enako kot njegovi starši – torej, da pritrdi vedenju staršev. To je lahko stric, dedek, tudi župnik, je nadaljeval Meden, pomembno je le, da mnenja staršev ne izpodbija.
Ministrstvo: Šola naj določi jasne cilje
Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je poudarila, da mora šola vsako minuto delovati vzgojno in razvijati aktivnosti, ki prispevajo k uresničevanju zastavljenih ciljev. Med cilje spadajo tudi odnosi med ljudmi, šola pa jih v sodelovanju s starši zapiše v vzgojni načrt.
Pomembno je, da so vplivi staršev, šole in širšega okolja sozvočni. Če strokovna avtoriteta učiteljev z vidika širšega okolja (ali staršev) ni priznana, pa se lahko pojavijo velike težave, je še dodala. »A časi so kompleksni, ni več zgolj ene avtoritete, vzgojni stili so različni. Osnovni cilji, ki zadevajo odnose med ljudmi, pa morajo biti jasno določeni.«
Specialni pedagog pa o institucionalni zlorabi
Specialni pedagog Marko Juhant je dejal: »Starši imajo težavo, in to je, da morajo skrbeti za svojega mladiča.« Težav svojih otrok velikokrat sploh ne opazijo. Prepričan je, da šola potrebuje izvršno moč, kar pomeni, da lahko učenca, ki je nasilen, odstrani. Ne strinja se s trditvijo, naj se prešola žrtev. »Da je treba ogroženega učenca prešolati … To je institucionalna zloraba.« Pravi, da je »žrtev tako zlorabljena na kvadrat«, nasilnežu pa se nič ne zgodi.
Vsakemu sicer svetuje, naj poskrbi za svoje otroke, a če podpiraš otroka, ki nekaj dela narobe, mu daješ znak, da je to ravnanje pač ustrezno. Poudaril je tudi, da starši velikokrat pravijo, da je njihov otrok v redu in da je nekaj narobe z drugimi, kar pa velikokrat ne drži. »Starši naj se ukvarjajo z vzgojo, ne z organizacijo šole,« še svetuje.
