HLADEN TUŠ IZ BRUSLJA

Naj interpelacijo 
napiše kar Cerar?

Objavljeno 02. julij 2015 21.55 | Posodobljeno 01. julij 2015 20.50 | Piše: Jadran Vatovec

Drugi tir: hladen tuš za NSi, SDS, ZaAB, Desus in še Violeto Bulc.

Komisarka Violeta Bulc: tudi zanjo je bil projekt nedvomno slabo pripravljen. Foto: Leon Vidic/Delo

LJUBLJANA – Če bi sklepali samo na podlagi ostrih komentarjev predstavnikov opozicije (in posameznih predstavnikov koalicije!), bi prav gotovo domnevali, da so ti že staknili glave, saj se jim mudi s pisanjem interpelacije o delu in odgovornosti ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je, denimo, vidno ogorčen poudaril, da je njegova stranka že februarja letos začela opozarjati na zelo verjetni epilog prijave Slovenije na razpis, ki naj bi nam zagotovil 400 milijonov evrov za gradnjo tako imenovanega drugega tira slovenske železnice, vendar je minister Gašperšič takrat še optimistično zatrjeval, da bo njegovo ministrstvo storilo vse, kar je potrebno za to, da bi se uspešno prijavili na navedeni razpis: »Minister je vztrajal, nazadnje pa smo se osmešili in dočakali le hladen tuš iz Bruslja. Minister je za to neposredno odgovoren.«

Da bruseljska odločitev za nas pomeni hladen tuš, se strinja tudi podpredsednik SDS, nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač. Prepričan je, da je zagotavljanje ustrezne pretočnosti železniške proge med Koprom in Divačo strateškega pomena, ne samo za koprsko pristanišče oziroma Luko Koper, za vso slovensko logistiko. Se pa podpredsednik SDS tudi še strinja, da zgolj posodobitev 27 kilometrov proge od Kopra do Divače še ne bi bila velik uspeh, če ne bomo sočasno zmogli posodobiti tudi vseh drugih delov (vseh drugih 300 kilometrov) slovenske železniške infrastrukture v petem koridorju.

Koalicija ga je (pri)silila

Zelo kritični so tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB). Zato bodo zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo o stanju na področju uresničevanja velikih slovenskih infrastrukturnih projektov. ZaAB, ki se v popolnosti strinja z vsemi tistimi, ki menijo, da ne bi smeli načrtovati, da bomo samo za drugi tir porabili 1,4 milijarde evrov, saj zaradi tega najverjetneje res ne bomo našli zasebnih partnerjev (sovlagateljev). ZaAB je že takrat, ko se je Gašperšičevo ministrstvo prijavljalo na Junckerjev razpis (ko je vlada pošiljala pomanjkljivo vlogo v Bruselj), opozarjal, da je neodgovorno tja pošiljati tako slabo pripravljeno dokumentacijo. Zato naj bi bila odgovorna vsa koalicija, saj so vse tri vladne stranke ministra (pri)silile, naj prijavo na razpis čim prej pošlje, četudi je slabo pripravljena: »Toda hoteli so z glavo skozi zid in minister bi zdaj moral prevzeti odgovornost za to.«

Če omenimo zgolj še Desus in SD. Tomaž Gantar (Desus) je prepričan, da je za tako zelo boleč spodrsljaj poleg ministra Gašperšiča zagotovo odgovoren tudi premier dr. Miro Cerar. Takšno površnost ministra so v Desusu, priznava, žal že vnaprej pričakovali. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa sumi, da nekaterim v vladi morda sploh ni bilo zares do gradnje drugega tira oziroma so se najbrž na razpis pripravljali, kot temu pravimo, s figo v žepu.

In kako na vse te očitke odgovarja minister Gašperšič? Čaka. In menda se tolaži, da se bo optimizacije projekta Drugi tir lahko uspešneje lotil že ob prvi naslednji priložnosti. Zakaj potem še nihče ne razmišlja o interpelaciji proti takšnemu ministru? Jo bo nazadnje res moral premier Cerar napisati kar sam?

 

Bo Cerar upošteval vsaj Bulčevo?

Saj ni res, pa je, med tistimi, ki priznavajo, da se je Slovenija na Junckerjev razpis žal katastrofalno slabo pripravila in prijavila, je celo naša evropska komisarka, »šamanka SMC« mag. Violeta Bulc. Vsaj njej pa naj bi doslej premier dr. Miro Cerar popolnoma zaupal, a ne? Kakor koli, Bulčeva pravi, da smo za pridobitev sredstev iz mehanizma za sofinanciranje povezovanja Evrope (iz tako imenovanega mehanizma CEF) sicer celo izpolnjevali pogoje, da pa je nazadnje kljub temu za nas usodno težavo pomenila prav pomanjkljiva pripravljenost projekta, predvsem v zvezi z dovoljenji in glede financiranja.

 

Deli s prijatelji